Kadrovska rubikova kocka za vrh EU

Kljub zapletom pri iskanju naslednikov Junckerja, Draghija in drugih naj bi izbiro končali v nekaj tednih.
Fotografija: Sklicatelj evropskega vrha Donald Tusk si želi, da bi kadrovanje potekalo gladko. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Sklicatelj evropskega vrha Donald Tusk si želi, da bi kadrovanje potekalo gladko. FOTO: Reuters

Bruselj – Razlogov za pričakovanje, da bo na vrhu EU, ki se bo začel danes popoldne, narejen preboj v zapleteni kadrovski bitki za vodilne položaje, ni. Rezultat volitev in razmerje sil med državami članicami zahtevata več politične kreativnosti v iskanju rešitve.

Sestavljanju kadrovske rubikove kocke bo na vrhu namenjena večerja voditeljev. Potekala bodo tudi številna srečanja na različnih ravneh in po političnih družinah. Želja sklicatelja vrha, predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, je, da bi proces kadrovanja potekal gladko. Pogovori in posvetovanja se vrstijo že od konca volitev. Kot se je pokazalo, ne med državami članicami ne v evropskem parlamentu ni dovolj glasov za nobenega od kandidatov za naslednika Jean-Clauda Junckerja na položaju predsednika evropske komisije.

Kandidata predložijo evropskemu parlamentu v imenovanje voditelji držav članic v evropskem svetu s kvalificirano večino. Z odločanjem ne morejo odlašati v nedogled, saj mora evropski parlament že na ustanovnem zasedanju 2. julija v Strasbourgu izvoliti svojega predsednika. To je položaj, ki je del bruseljske kombinatorike. Denimo: po enem od številnih scenarijev bi si predsedniški mandat v parlamentu razdelili Zeleni (predvidoma z voditeljico Ska Keller) in liberalci. Vsak od njih bi bil na položaju prvega parlamentarca – tako je bilo že v preteklosti – za dve leti in pol.

Jean-Claude Juncker. FOTO: Reuters
Jean-Claude Juncker. FOTO: Reuters


Liberalci po novem – po združitvi z »macronisti« – na zahtevo svojega francoskega dela v imenu nimajo več besede liberalno (ker da je razumljeno preveč desno), pač pa se imenujejo Prenova Evrope. Notranje so še vedno razcepljeni in po nekaj pretresih so za svojega parlamentarnega vodjo imenovali nekdanjega komisarja za kmetijstvo Daciana Cioloșa. Ali se s takšno rošado odpirajo vrata dolgoletnemu vodji liberalcev Guyju Verhofstadtu, da za vsaj polovico mandata postane predsednik evropskega parlamenta, še ni jasno.



Če bi bil res izbran Verhofstadt, bi njegova liberalna kolegica Margrethe Vestager izpadla iz igre za predsednico evropske komisije. Glede Vestagerjeve se sicer že dlje časa napoveduje, da bi lahko postala zmagovalka bitke dveh večjih političnih družin, Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov. Po drugi strani bi se lahko Nemčija in Francija skupno odrekli vodilnim funkcijam. Nemogoče si je namreč predstavljati, da bi se, denimo, Nemčija odpovedala želji po vodenju ECB, če bi se Francoz zavihtel na vrh evropske komisije. Ali obratno …

Manfred Weber. FOTO: Reuters
Manfred Weber. FOTO: Reuters


V EPP so se pripravljeni odreči drugim vodilnim funkcijam, če bo njihov Manfred Weber prevzel položaj Junckerjevega naslednika, a pogovori si bili doslej v slepi ulici. Na kocki je tudi sistem vodilnih kandidatov, saj bi ga več voditeljev držav članic najraje odpravilo. Po več kot treh tednih pogovorov na različnih ravneh je Tusk izrazil – previdni optimizem. »Posvetovanja so pokazala različne poglede in interese, a tudi skupno voljo, da bi končali proces pred prvim zasedanjem evropskega parlamenta,« je zapisal v vabilu voditeljem za vrh.

Da bi se ognili podaljševanju razprav v poletje, bo v primeru današnjega neuspeha najbrž do konca meseca sklican še en izredni vrh, ki bi ga posvetili izključno kadrovanju.

Preberite še:

Komentarji: