
Postanite naročnik | že od 14,99 €

V bosanskih medijih v teh dneh mrgoli ugibanj o tem, ali bodo Združene države Amerike morda že v kratkem umaknile sankcije proti Miloradu Dodiku. To je eden od mnogih manjkajočih delov sestavljanke, brez katerih je nemogoče napovedati, kaj Republiko Srbsko oziroma Bosno in Hercegovino čaka v prihodnjih mesecih.
Z razveljavitvijo več neustavnih zakonov in imenovanjem Ane Trišić Babić za vršilka dolžnosti predsednika Republike Srbske, ki je uradno nasledila razrešenega Milorada Dodika, so oblasti v tej večinsko srbski entiteti na presenečenje mnogih čez noč obrnile ploščo. Komentiranje položaja je izziv za opazovalce, tudi za izkušenega političnega analitika Srećka Latala. Ta tektonske premike pripisuje dogovoru, ki naj bi ga Dodik sklenil z ZDA.
»Dodikova politika je v zadnjih letih postajala vse bolj nepredvidljiva, saj je dobesedno vodil Republiko Srbsko kot svoje zasebno podjetje,« je v pogovoru za Delo pojasnil Latal. »Vsiljeval je odločitve, jih potem spreminjal, sprejemal zakone, ki jih nato sploh ni izvajal.«
Temu vzorcu sledijo tudi Dodikove najnovejše poteze. Vodja Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) je ta teden zatrdil, da je umik šesterice spornih zakonov in vrste resolucij stabiliziral položaj Republike Srbske in izboljšal odnose z ZDA. »Rekli so, 'nas to moti', mi pa smo to odpravili. To lahko povem javno,« je vsebino stikov z ameriško administracijo povzel 66-letni nacionalist, ki je bil zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta spomladi obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi opravljanja političnih funkcij.
»Preklical je vse svoje odločitve, potem je poskušal ljudem razložiti, da je bilo vse, kar je storil, v njihovem interesu,« je Latal med pogovorom v središču Sarajeva poskušal pojasniti dejanja najvplivnejšega politika v Republiki Srbski, hkrati pa priznal, da je Dodikov tokratni obrat postavil več vprašanj kot prinesel odgovorov.
Ena največjih neznank za sogovornika je vsebina Dodikovih interakcij z Washingtonom. Brez jasne predstave o vseh delih dogovora, o katerem Latal domneva, da ga je Dodik sklenil z Američani, je težko oceniti, ali njegova dejanja predstavljajo začetek konca ali pa zgolj novo poglavje ustavne krize v Bosni in Hercegovini.

Poleg umika spornih zakonov je veliko zanimanja vzbudil vzpon Ane Trišić Babić, dolgoletne Dodikove svetovalke, na mesto vršilke dolžnosti predsednika Republike Srbske, predvsem zaradi pomislekov v zvezi z zakonitostjo njenega imenovanja. Ustava Republike Srbske po Latalovih besedah namreč ne predvideva trenutne situacije, temveč zgolj pravi, da če je predsednik nezmožen dlje časa opravljati funkcijo, lahko položaj zasede eden od dveh podpredsednikov. Na to je v pobudi za ustavno presojo imenovanja Ane Trišić Babić opozoril tudi Ćamil Duraković, podpredsednik manjše od dveh entitet, ki sestavljata Bosno in Hercegovino. Obstaja tudi zakonski precedens iz leta 2007, po katerem je bil na izpraznjeni položaj po smrti takratnega predsednika entitete Milana Jelića kot v. d. imenovan predsednik narodne skupščine Republike Srbske.
Preklical je vse svoje odločitve in potem je poskušal ljudem razložiti, da je bilo vse, kar je storil, v njihovem interesu.
Srećko Latal
Ana Trišić Babić naj bi na položaju ostala do izvolitve novega predsednika, in sicer na predčasnih volitvah, predvidenih konec prihodnjega meseca. Teoretično se njen začasni mandat lahko zavleče, še posebno če bi ustavno sodišče Bosne in Hercegovine sprejelo odločitev, da se Dodikova šestletna prepoved opravljanja političnih funkcij nanaša tudi na njegovo vodenje SNSD. V tem primeru bi lahko bile predsedniške volitve zamaknjene v novo leto, ko bodo v Bosni in Hercegovini potekale tudi splošne volitve.
Dodika za zdaj nihče ni pripravljen odpisati, in vendar Latal verjame, da je njegov položaj omajan, tudi znotraj lastne stranke. »Veliko mojih stikov v SNSD je zelo zaskrbljenih zaradi te situacije. Nekateri izmed njih so resno osramočeni, kar je Dodik storil,« je poudaril sogovornik. »Delali so salte, in to samo zaradi tega, da bi zaščitili njegove osebne interese in interese njegove družine.«
Morebitni umik ameriških sankcij proti Dodiku bi vsekakor nakazal nadaljnjo smer razvoja dogodkov, pa tudi obseg vpletenosti Washingtona v politične procese v državi.
V sedanjem položaju za Srećka Latala ni gotovih razpletov; med drugim dopušča tudi možnost, da je Dodiku v zameno za svoj umik uspelo Američane prepričati o zamenjavi visokega predstavnika Schmidta oziroma celo o zaprtju urada visokega predstavnika, vzpostavljenega v okviru daytonskega sporazuma. Dodik se za takšen scenarij zavzema že dlje časa.
–––

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.
Komentarji