Politolog Benigno Alarcón o tem, kaj sledi v Venezueli po prijetju Madura

Po ameriškem napadu na Venezuelo in prijetju predsednika Nicolása Madura prihodnost južnoameriške države spremlja več vprašanj kot odgovorov. Kaj pomeni padec avtoritarnega voditelja in kako bo videti dan potem, je v intervjuju za Delo skušal pojasniti Benigno Alarcón, politolog in ustanovitelj Centra za politične in vladne študije na Katoliški univerzi Andrés Bello v Caracasu.

Kakšna je trenutno situacija v Caracasu [pogovor je potekal v soboto zvečer po slovenskem času]?

V tem trenutku bi si upal reči, da vlada napeta tišina. Vse je mirno, zunaj ni videti ljudi, ulice so povsem prazne. Predvidevam, da je ljudi strah. Bojijo se morebitnih povračilnih ukrepov oblasti in aretacij.

Po prijetju Nicolása Madura se odpirajo različni scenariji. Kateri se vam zdijo – glede na doslej znane informacije – najverjetnejši in kakšna tveganja prinašajo?

Za zdaj lahko zgolj sklepamo, saj jasnih odgovorov nima nihče. Iz [sobotne] tiskovne konference Donalda Trumpa, lahko po mojem mnenju razberemo namero po vzpostavitvi vlade pod zaščito ZDA. 

Edini način, da ima takšna vlada legitimnost, je, da bi šlo za oblast [pod vodstvo opozicije – Maríe Corine Machado in Edmunda Gonzáleza], ki je dejansko zmagala na volitvah leta 2024. V tem primeru se ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem legitimnosti vlade, bi pa jo bilo treba varovati. Predvsem zato, da je ne bi preostanek oboroženih sil – bodisi zaradi interesov bodisi zaradi kompromitiranosti – na koncu strmoglavil. Tako bi se oblikovala oblast, ki bi bila legitimna, hkrati pa bi bila vsaj začasno zaščitena, dokler ne bi bil vzpostavljen institucionalni nadzor, zlasti nad oboroženimi strukturami.

Politolog in ustanovitelj Centra za politične in vladne študije na Katoliški univerzi Andrés Bello v Caracasu. FOTO: osebni arhiv

Kaj pa se je z izvršno oblastjo zgodilo po prijetju Madura?

Če vprašate čavizem, je izvršno oblast, ker Madura ni več, prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Če pa vprašate tiste, ki menijo, da Madurova vlada ni legitimna in da ni zmagala na volitvah, boste dobili drugačen odgovor: po njihovem mnenju ima podpredsednica enak problem z legitimnostjo kot Maduro, saj tudi ona ni bila izvoljena. Iz Trumpovih izjav pa je bilo mogoče razbrati opozorilo, da lahko tiste, ki bodo ostali na svojih položajih, doleti enaka usoda kot Madura.

V kolikšni meri je čavistični režim odvisen od Madura?

Menim, da ni odvisen od Madura. Maduro je bil predvsem vidni obraz, ne pa dejanski nosilec oblasti. To je vodila širša koalicija, v kateri so sodelovali vojaški krogi in drugi akterji – in ti akterji so še vedno prisotni.

Takšno koalicijo je mogoče ohranjati enotno, dokler njeno vzdrževanje ne zahteva visoke cene. Dogajanje v zgodnjem sobotnem jutru pa je to ceno prvič jasno in neposredno naložilo na ramena tistih, ki to koalicijo držijo skupaj. Ključno vprašanje je, ali bo koalicija obstala zdaj, ko je vsem postalo jasno, da njeno ohranjanje pomeni očitno in visoko tveganje. Prav tu se lahko razmerja moči začnejo spreminjati. Menim, da je to dilema, s katero se danes soočajo številni znotraj oblasti, pa tudi v spodnjih in srednjih plasteh piramide, ki podpirajo vladno vrhuško. 

S tem imate v mislih predvsem oborožene sile?

Da, vendar ne samo njih, temveč tudi policijo in obveščevalni aparat ter sodno vejo oblasti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro ob prihodu v ZDA. FOTO: Afp

Oborožene sile in represivni aparat so bili ključni, da se je Maduro tako dolgo obdržal na oblasti. Pričakovati je, da bo njihova vloga odločilna tudi tokrat. Napovedujete torej, da bi lahko prišlo do razpoke v njihovih vrstah?

Mislim, da se lahko zgodi, da se bo njihov vrh razdelil, saj bodo nekateri pripravljeni tveganja prevzeti, drugi pa ne. Lahko se celo zgodi, da bo prav tisti del, ki tveganj ne bo pripravljen nositi, v večini in bo s tem na določen način odločil razplet. Podobno, kot se je zgodilo v drugih zgodovinskih dogodkih. Na koncu bo vse odvisno od razmerja sil; od tega, koliko akterjev se bo postavilo na eno in koliko na drugo stran.

Bi takšna razdeljenost lahko vodila v notranji konflikt?

Ne nujno. Menim, da se v primerih, ko so razhajanja jasna in so razmerja sil razmeroma očitna – ko je ena stran izrazito močnejša od druge –, odprti spopad praviloma prepreči, saj bi šlo za nesmiselno žrtvovanje. Zato bo, ponavljam, vse odvisno od obsega teh razkolov in od tega, ali bo do njih sploh prišlo.

Kako lahko na morebitni demokratični prehod v Venezueli vpliva dejstvo, da je bil Maduro strmoglavljen z zunanjo vojaško intervencijo, ki se požvižga na mednarodno pravo?  

Ljudem morda niso všeč Trumpove izjave in se z njim v marsičem ne strinjajo – ne nazadnje je Trump Venezuelce v ZDA obravnaval kot kriminalce, z njimi grdo ravnal, nekateri so morali celo nazaj v domovino, mnogi imajo tam družine in podobno. A tisto, kar ljudi v tem trenutku resnično skrbi, je ohranitev statusa quo. To je njihova glavna skrb. Venezuelci upajo, da bo vse to na koncu pripeljalo do demokratizacije države. 

Naivno bi bilo trditi, da Trumpa zanima demokracija. Ali Venezuelce skrbi, da za ameriškim posredovanjem kažejo težnje po nadzoru nad regijo in naftnimi viri? Ne nazadnje so bile tudi njegove prve izjave po prijetju Madura docela imperialistične.

Čeprav je to lahko res, menim, da ljudi to v tem trenutku ne skrbi. Jasno je, da ne bi sprejeli, če bi si Trump skušal prisvojiti venezuelsko nafto, vendar njihova pozornost zdaj ni usmerjena tja. Ljudje so osredotočeni predvsem na dogodke zadnjih ur in Madurovo prijetje ter zdaj pričakujejo, da bo vse skupaj imelo pozitiven razplet.

___

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.