Kako hitro bi lahko prišlo do jedrske katastrofe

Konec januarja 1995 je v razmerah hladne vojne skoraj prišlo do jedrske katastrofe. Arogantna napaka pri interpretaciji znanosti, ki jo je sprožil raketni izstrelek na Norveškem, je bila napačno zaznana kot grožnja z jedrskim napadom. Ta napačna prepoznava izstrelka je skoraj povzročila izbruh vojne med Rusijo in Zahodom. Oglasili so se alarmi, ki so prestrašili svetovne politične in vojaške voditelje, in svet je za nekaj ur občutil najhujši strah pred novo vojno.

V resnično hladnemu ledenemu dnevu, 25. januarja 1995, so Norvežani izstrelil raketo z raziskovalne platforme za preučevanje severnega sija (aurora borealis), a jo je ruski obrambni sistem zaznal kot potencialno jedrsko raketo na poti naravnost proti Moskvi. Ko so radarji v Rusiji zaznali izstrelitev, so začeli takojšne priprave na mogoč jedrski napad, piše BBC.

To je bilo obdobje ob koncu hladne vojne, vendar so se stari strahovi pred jedrskim spopadom še vedno čutili. Zaradi te napake, ki se je zgodila zaradi napačnega obveščanja in napačne analize, se je ruski predsednik Boris Jelcin znašel v stiski, ko je moral sprejeti odločitve, ki bi lahko sprožile jedrsko vojno.

Ruski obrambni sistemi so norveško raketo prepoznali kot grožnjo, razjasnitev napake je trajala več ur. FOTO: Sascha Schuermann/AFP

Po uri in pol negotovosti je bila napaka razjasnjena. Interfax je moral popraviti svojo novico, ko so izvedeli, da raketa ni predstavljala nevarnosti in da je bila izstrelitev del raziskovalnega projekta na Norveškem. Kot so kasneje pojasnili, so se norveški znanstveniki že prej posvetovali z Rusijo o raketnem poskusu, vendar je očitno sporočilo nekako obšlo prave roke v ruskem obrambnem ministrstvu. Družbeni in medijski odzivi so bili mešani, saj je v nekaj urah že bilo jasno, da ni šlo za grožnjo.

Ta skorajšnji incident je še vedno opomnik, kako hitro se lahko v času mednarodne napetosti razmere obrnejo v nepopravljivo katastrofo. Ne gre le za napako v komunikaciji, ampak tudi za občutljivost držav do morebitnih preizkusov svojih obrambnih sistemov. Kot je opozoril norveški znanstvenik Kolbjørn Adolfsen, je bila to opomin, da lahko en napačen premik ali prepozen odgovor povzroči preplah, ki ima lahko uničujoče posledice.

Pomembno je, da so se v zgodovini že večkrat pojavile napake, ki bi lahko pripeljale do vojne, vendar je ta incident morda eden najbolj opaznih primerov napačnega dojemanja v resničnem svetu.