V nadaljevanju preberite:

Francoski dolg se je močno povečal, proračunski primanjkljaji se povečujejo, dva predsednika vlade pa sta že padla pri poskusu, da bi jih zajezila. Vprašanje, ki zdaj visi nad politiko v Parizu, je: koliko je za proračunske težave kriv sam francoski predsednik Emmanuel Macron?

Odkar je Macron leta 2017 vstopil v Elizejsko palačo z obljubami, da bo znižal davke, spodbudil rast in zmanjšal vlogo države, so se javni izdatki povečevali – in z njimi tudi razmerje med francoskim dolgom in BDP, ki v evroobmočju zdaj zaostaja le za Grčijo in Italijo. Lani je proračunski primanjkljaj dosegel 5,8 odstotka, kar je največ med vsemi državami evroobmočja. François Bayrou, že drugi premier letos, ki je moral odstopiti zaradi proračunskih načrtov, je poskušal sprejeti fiskalni sveženj v vrednosti 44 milijard evrov, ki ga bo njegov naslednik zdaj gotovo moral zmanjšati. Avtorji: Leila Abboud, Delphine Strauss, Janina Conboye.