Kako počitnikujejo drugje?

Hrvaška: Največ polemik zaradi zimskih počitnic

Zagreb – Letošnje šolsko leto se je na Hrvaškem začelo 6. septembra in bo trajalo do 15. junija, po pravilniku ministrstva za šolstvo je to »najmanj 175 šolskih dni«. Zimske počitnice so se v letošnjem šolskem letu začele z božičnimi prazniki (24. decembra) in so trajale do 7. januarja (skupaj 17 dni oziroma deset šolskih dni). Pomladne počitnice se bodo za osnovnošolce in srednješolce začele 21. aprila in končale 29. aprila (skupaj deset dni oziroma šest šolskih dni), poletne pa se bodo začele 16. junija. Po veljavnem šolskem koledarju bodo osnovnošolci in srednješolci na počitnicah skupaj 67 delovnih dni, v kar niso všteti prazniki in vsak konec tedna.

Največ polemik imajo na Hrvaškem zaradi termina zimskih počitnic, saj takrat veliko družin odpotuje na smučanje. Ker so v božično-novoletnem času in prvem tednu januarja najdražji termini, se je pojavilo že veliko predlogov, da bi zimske počitnice premaknili za najmanj teden dni, saj bi to pomenilo tudi do 40 in več odstotkov prihranka v družinskih smučarskih proračunih. Po nekaterih napovedih bo določanje zimskega termina prepuščeno regionalnim in lokalnim oblastem.
R. K.

Avstrija: Letos zadovoljni turistični delavci in starši

Dunaj – Božične, velikonočne in binkoštne praznike vsi avstrijski šoloobvezni otroci praznujejo v istem času, prve med 24. decembrom in šestim januarjem, druge med 16. in 26. aprilom in zadnje med 11. in 14. junijem. Zimske in poletne počitnice pa v malo več kot osemmilijonski državi razdelijo na termine za posamezne regije, da ne bi hkrati obremenjevali smučarskih središč in poletnih turističnih ciljev.

Enotedenske zimske počitnice sta tako Dunaj in Spodnja Avstrija začela 7. februarja, Gradiščanska, Koroška, Salzburg, Tirolska in Predarlsko14. februarja, Zgornja Avstrija in Štajerska pa 21. Podobno je pri poletnih počitnicah, ki jih Dunajčani in prebivalci Spodnje Avstrije 2. julija začnejo teden dni pred drugimi in jih tretjega septembra tudi končajo teden dni prej.

Videti je, da so vsaj letos s takšnim razporedom bolj ali manj zadovoljni vsi, tako turistični delavci, za katere se prava sezona vedno začne prav s šolskimi počitnicami, kot starši. Res pa je tudi, da so še zlasti letos pristojni povezali nekatere geografsko bližnje dežele, na primer Dunaj in Spodnjo Avstrijo.
B. K.

Italija: Vsaka šola sama odloči, kdaj na smučanje

Rim – Počitnice so čez leto razporejene tako, da o njih pretežno odločajo dežele, o zimskih počitnicah pa celo vsaka šola posebej. Vse šole morajo obvezno urediti urnik tako, da opravijo 200 delovnih dni pouka na leto, ali se tega držijo, pa je spet odvisno od dežele in vsake šole posebej.

Šolsko leto se v Italiji začne drugače na severu kot na jugu (zaradi drugačnega podnebja je, denimo, september na Siciliji še vedno prevroč). Med letom so obvezni samo zapovedani prazniki, vse drugo je gibljivo in odvisno od deželnih šolskih oblasti. Največjega kolača počitnic so šolarji in dijaki deležni okrog božiča in novega leta, ko počitnice trajajo od 23. decembra do 7. januarja, tega se držijo tudi politiki in uradi.

Ob dnevu mrtvih imajo praviloma most, ki združi praznik vseh svetnikov, dan mrtvih in 4. november, ki velja za dan velike zmage v prvi svetovni vojni. Most si radi naredijo tudi konec aprila, ko radi v ves teden povežejo 25. april, ki je dan zmage nad fašizmom in nacizmom, in prvi maj, praznik dela. Največ svobode prepuščajo ravnateljem šol prav za »beli teden«, kakor pravijo februarskemu tednu, namenjenemu pretežno smučanju, zlasti na severu. Nikjer ni gneče, vsi zimski centri so bolj ali manj polni – ves februar.
T. H.

Nemčija: 16 dežel, 16 sistemov

Berlin – V Nemčiji kot federalno urejeni državi je šolstvo v pristojnosti zveznih dežel. Ureditev šolstva in počitnic ima v vsaki od njih kakšno posebnost. V vseh 16 deželah imajo božično-novoletne počitnice. Do sredine marca imajo nato v skoraj vseh deželah počitnice, ki praviloma trajajo teden ali dva. Povsod imajo eno- ali dvotedenske počitnice tudi za veliko noč.

Na Bavarskem in v Baden-Württembergu imajo dvotedenske počitnice okoli Marijinega vnebovzetja. Drugje so takrat počitnice krajše ali pa prostih dni sploh ni. Poletne počitnice so krajše kot v Sloveniji, saj praviloma trajajo šest ali sedem tednov. Ponekod se začnejo že konec junija, drugje, denimo na Bavarskem, se šolska vrata zaprejo konec julija, počitnice pa trajajo do sredine septembra. Tudi oktobra ali na začetku novembra imajo v vseh deželah v različnih terminih krajše počitnice, ki trajajo teden dni ali malce več.
P. Ž.

Belgija: Za zimskimi še pustne počitnice

Bruselj – Zimske šolske počitnice so že minile, saj so jih imeli v tem šolskem letu od 27. decembra do 7. januarja, ko so se trume smučanja željnih napotile v dolgih kolonah proti jugu, vsaj do najbližjih smučišč v sosednji Franciji. Kljub kratkemu zimskemu oddihu pa otroci ne bodo veliko prikrajšani v primerjavi z vrstniki v drugih državah, saj se že 7. marca zanje začenjajo »pustne počitnice«, ki jih imajo ob tukajšnjih tradicionalnih karnevalih, trajale pa bodo do 11. marca. Natanko mesec dni pozneje otrokom spet ne bo treba v šolo, saj bodo od 11. do 25. aprila uživali še tradicionalne pomladanske počitnice.

Poleg tega med šole prosta dneva spadata vnebohod (15. junija) in binkošti (13. junija), potem pa je treba ob knjigah potrpeti samo še do 1. julija, ko se začnejo velike poletne počitnice, ki trajajo polna dva meseca, točneje do 1. septembra, tedaj se namreč znova odprejo šolska vrata. Od 1. do 5. novembra imajo šolarji še jesenske počitnice, 11. novembra pa ni pouka zaradi praznovanja premirja v 1. svetovni vojni. Ker je belgijska kraljevina pravzaprav federacija s tremi regijami (Flandrija, Valonija in Bruselj) in tremi skupnostmi (flamska, frankofonska in nemška), se trajanje počitnic v posameznih entitetah za dan ali dva razlikuje, poleg zveznega (21. julija) pa imajo v vsaki skupnosti še lastne praznike. Ta je za frankofone 27. septembra, v Flandriji 11. julija, v nemški skupnosti pa 15. novembra.
B. M.

Rusija: Februarja počivajo samo prvošolčki

Moskva – Rusija je država z daleč največ dela prostih dni, več oddiha kot v Evropi pa privoščijo tudi bodočim aktivnim generacijam. Skladno z zakonom morajo izobraževalne ustanove jesenskim, zimskim in spomladanskim počitnicam nameniti najmanj 30 koledarskih dni. Šolsko leto se z velikim pompom začne na dan znanja 1. septembra, ki je še posebno prazničen za prvošolčke, saj jih v šolske klopi prvič pospremijo mame, očetje, babice in dedki. Šolskega leta je v Rusiji konec 25. maja, ki je znan tudi kot dan zadnjega šolskega zvonca.

Šolsko leto je razdeljeno na četrtletja, med katerimi ima mlada generacija čas tudi za jesenske, zimske, spomladanske in poletne radosti. Učenci in učenke šolske učbenike za kaj prijetnejšega prvič zamenjajo prvi teden novembra, zimske počitnice pridejo na vrsto 25. decembra in se zaradi pravoslavnih praznikov razvlečejo do 10. januarja, kar pomeni, da trajajo kar 17 dni, pomladne počitnice pa so tako kot jesenske dolge en teden in trajajo od 21. do 27. marca. Učencem prvega razreda je februarja namenjen dodaten počitek, ki traja od 14. do 20. februarja.
P. F.