Kako populistična bo Evropa? Koga bodo izvolili Nizozemci?

Na Nizozemskem so se danes začele splošne volitve, na katerih se volivci odločajo med nadaljevanjem protiimigrantske, nacionalistične politike populista Geerta Wildersa in vrnitvijo k bolj sredinski politiki.

Volitve so pomemben preizkus za evropski populizem, saj v zadnjem času podobna gibanja krepijo vpliv tudi v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, piše Reueters.

Wilders je na volitvah leta 2023 dosegel presenetljivo zmago in oblikoval desno koalicijo, vendar so njegovi partnerji zavrnili možnost, da bi postal premier. Vlada se je sesula junija letos, ko so drugi člani koalicije zavrnili njegovo strogo azilno politiko.

PVV vodi – a z majhno prednostjo

Po javnomnenjskih raziskavah Wildersova Stranka za svobodo (PVV) vodi pred štirimi sredinskimi strankami, vendar le za nekaj sedežev. Vse štiri stranke – od liberalcev (VVD) do krščanskih demokratov – so že napovedale, da z Wildersom ne bodo sodelovale v koaliciji, razen če bi ta dosegel izjemno prepričljivo zmago.

Volilna udeležba bo po napovedih visoka; volišča so se odprla že ob 6.30 zjutraj, prvi izidi (izhodne ankete) pa bodo znani ob 21. uri.

Oblikovanje stabilnih nizozemskih koalicij je vse težje in pogosto traja več tednov ali mesecev. Skoraj polovica volivcev je bila še nekaj dni pred volitvami neodločena.

Volilna udeležba bo po napovedih visoka; volišča so se odprla že ob 6.30 zjutraj, prvi izidi (izhodne ankete) pa bodo znani ob 21. uri. FOTO: Olaf Kraak/Afp

Wilders, eden najdlje delujočih evropskih populistov, je znan po svojem protimuslimanskem stališču in živi pod stalnim policijskim varovanjem zaradi groženj s smrtjo. Med njegovimi predlogi so zavrnitev vseh prošenj za azil (kar bi kršilo pogodbe EU), vračanje ukrajinskih beguncev moškega spola ter preusmeritev razvojne pomoči v zdravstveni in energetski sistem Nizozemske.

Del volivcev mu ostaja zvest, drugi se odmikajo

V mestecu Volendam, njegovem oporišču, nekateri volivci kljub razočaranju nad prejšnjo vlado še vedno verjamejo v njegovo politiko »Najprej naši ljudje«. A Wildersu del podpore odžirajo krščanski demokrati pod novim voditeljem Henrijem Bontenbalom, ki poudarja stabilnost in tradicionalne vrednote, ter sredinska D66 s karizmatičnim Robom Jettenom, ki obljublja več stanovanj in vlaganja v izobraževanje.

Analitiki menijo, da Wilders izgublja del podpore zaradi prepirov v zadnji vladi in njegove odprte naklonjenosti Donaldu Trumpu, kar pri delu volivcev vzbuja nelagodje, še piše Reuters.

Ker vse glavne stranke zavračajo sodelovanje z njim, se lahko pojavi t. i. taktično glasovanje – volivci bodo raje podprli druge konservativce, da bi preprečili Wildersov vpliv.

Profesor Henk van der Kolk z Univerze v Amsterdamu ocenjuje, da  »tudi če Wilders osvoji največ glasov in sedežev, verjetno ne bo del vladne koalicije.« Politico pa ocenjuje, da bodo te volitve »test za evropske centriste«, ki se vse težje zoperstavljajo populistom.