Kako se kroji nov svetovni red

Komaj so fotografski aparati­ poslikali 21 voditeljev držav Apeca (Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje), ki so se ta teden sestali na vrhu v Pekingu, se je nova garnitura­ 20 voditeljev držav in vlad zbrala v avstralskem Brisbanu na zasedanju G20, ki bo trajalo ves konec tedna.

Prvi udeleženci vrha so prišli že v četrtek, prav tako udeleženci protestov proti kapitalističnim mogočnikom, ki bodo tokrat izjemno ostri, zato je policija vnaprej napovedala stroge kazni za ne­upoštevanje prepovedi prenašanja kač, jajc in konzerv v žepih ter jadralnih desk na ramenih, ker bi vse to lahko bilo orožje za obračun z ideološkimi nasprotniki na fronti družbene neenakosti, klimatskih sprememb, tibetanske neodvisnosti in celo malezijskega letala, ­sestreljenega v Ukrajini.

Nekdo je pripomnil, da očitno nekaj ni v redu s svetovno ureditvijo, če bo za varnost 3000 udeležencev na zasedanju G20 mobilizirano več kot 6000 policistov, specialcev in vojakov. Toda karavana voditeljev, od katerih so bili mnogi v Pekingu, pravzaprav išče zdravilo za to, kar ni v redu. Čeprav neprestano omenjajo »novo« ureditev, tudi to krojijo velike sile, ki jih je mogoče našteti na prste ene roke. Vsi ostali vskočijo na ta ali oni vagon, odvisno od geografske, zgodovinske, ideološke ali civilizacijske pripadnosti.

Pričakovati je, da bo ena od velikih tem Ukrajina, se pravi Rusija, medtem pa bo zanimivo opazovati, ali bo kitajski predsednik Xi Jinping po pekinških sporazumih z Barackom Obamo zdaj bliže Vladimirju Putinu, s čimer bo potrdil teorije številnih analitikov, da se bo pod pritiskom ukrajinske krize začela nova faza kitajsko-ruskega zavezništva.

Treba je pripomniti, da je Xi odpotoval v Avstralijo iz Mehike, kamor je odhitel po Apecu, da bi se s predsednikom Enriquejem Peño Nietom dogovoril glede ustanovitve investicijskega fonda z 2,4 milijarde dolarjev, ki bo namenjen gradnji infrastrukture, rudnikov in elektrarn.

Globalna simetrija

Hkrati je bil Obama v Burmi na zasedanju voditeljev Aseana (Zveza držav jugovzhodne Azije). S tem je bila globalna koreografija v popolni simetriji. Kitajski predsednik se je sprehodil čez ameriško »zadnje dvorišče«, ameriški pa čez kitajsko. Zdaj se bosta lahko zopet sestala v Avstraliji kot skupni točki »pacifiškega stoletja«, ki se je očitno že ­začelo.

To kaže tudi primerjava med Apecom in G20, ki je posebno zanimiva zdaj, med dvema vrhoma. Tri največje svetovne ekonomije, ZDA, Kitajska in Japonska, so članice obeh forumov, prav tako Avstralija, Kanada, Indonezija, Mehika, Rusija in Južna Koreja. Če bodo v Apec sprejeli Indijo, ki je imela v Pekingu status opazovalke, bo obsegal natanko polovico G20.

Gospodarstva Apeca skupno ustvarijo 55 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, G20 pa 85 odstotkov. Trgovina znotraj Apeca obsega 44 odstotkov svetovne trgovine, v G20 pa 75 odstotkov. Kljub višjim številkam na strani G20 Apec zaznava večjo stopnjo rasti. To pa zato, ker v državah v tem bloku varčevanje ni preveč priljubljeno in je masovno vlaganje v infrastrukturo povleklo krivuljo najvišje tudi takrat, ko je bilo občutiti hladne vetrove krize z Zahoda.

Medtem ko je Obama v Burmi podprl začete, a nedokončane politične reforme ter pri tem izrazil odkrito podporo voditeljici opozicije Aung San Su Či pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami, se je Xi s Peño Nietom pogajal glede naftnih poslov v vrednosti 5 milijard dolarjev in s tem obšel neprijetno presenečenje, ki ga je Mehika priredila prejšnji teden, ko je nenadoma prekinila pogodbo s kitajskim konzorcijem o izgradnji super hitre železnice, vredno 3,75 milijarde dolarjev.

Ne glede na to, da se je po njunem srečanju v petek v Jangunu zdelo, da med Obamo in Aung San Su Či obstaja nezlomljivo razumevanje (Obama je imel skupno tiskovno konferenco z njo in ne s predsednikom Teinom Seinom v Najpjidavu), bo ona prihodnji mesec obiskala Peking, prvič po tem, ko je bila pred štirimi leti izpuščena iz hišnega pripora. Demokracija je namreč demokracija, ekonomija pa ekonomija. Četudi bi prihodnje leto zmagala na volitvah, bodo burmanski problemi ostali osredotočeni na dejstvo, da je ta ena od najrevnejših držav v regiji.

Rast, reforme, revitalizacija

Ni treba preveč ugibati, kaj je skupna tema Apeca in G20. Rast, reforme in revitalizacija svobodne trgovine. Neki kitajski analitik je opozoril, da sta oba foruma platformi, na katerih iščejo rešitve, ki jih ne ponujajo velike organizacije, kot sta Svetovna trgovinska organizacija (STO) in Mednarodni denarni sklad (IMF), kakor tudi ZN in njegova telesa, ki ne vedo več, kako spodbuditi razvoj, zaščititi begunce, ohranjati mir in prilagoditi planet za nalet novih izzivov.

V središču pogovorov 20 voditeljev v Brisbanu bo boj proti eboli, ker bodo vse sile v vzponu hotele pokazati, da so odgovorne članice mednarodne skupnosti. Posebnost tega vrha bo poskus avstralskega premiera Tonyja Abbotta, da Vladimirju Putinu pojasni, kako bi lahko bila Rusija videti veliko bolj simpatična, če si ne bi poskušala povrniti izgubljenega imperialnega sijaja in bi dojela, da ji gre ekonomija navzdol, ko raste njena agresivnost.

Na njunem kratkem srečanju v Pekingu sicer ni bilo govora o ruski vlogi pri sestrelitvi malezijskega letala, v katerem je bilo tudi 38 avstralskih državljanov, toda mogoče bo to tema v Brisbanu, če ne bo veliko bolj pomembno vprašanje, zakaj so štiri ruske bojne ladje v mednarodnih vodah severovzhodno od avstralske obale. Ruska ambasada v Canberri je pojasnila, da ruska pacifiška flota meri, kako daleč lahko pluje, in da jo lahko uporabijo, če bo treba zaščititi predsednika.

Tako kot Apec bo tudi G20 pokazal, da voditeljev ne naredi močnih vojska, ampak vizija. Takoj po koncu vrha v Pekingu je partijski časopis Renmin Ribao objavil članek Xi Jinping – novi arhitekt reform in odpiranja v svet. To je bila očitna primerjava z Deng Xiaopingom, s katerim se je začela preobrazba Kitajske in celotne svetovne ekonomske strukture. Od njegove smrti leta 1997 niso še nikogar primerjali z Dengom. To je očiten znak, da ima predsednik ogromno moč. A za zdaj je treba opazovati, kakšen bo kot arhitekt svetovne ureditve in kakšno svilno pot bo povlekel med Apecom in G20, da se bodo fotografije obeh vrhov dobro vključile v album svetovnega iskanja nove dobe.