

Nebo je včeraj s sončnim mrkom, pri nas je bil viden le delni, poskrbelo za pestro večerno opazovanje in dogajanje. Zgodovinski sončni mrk si je ogledalo več milijonov ljudi, z Iberskega polotoka pa je bil viden prvič po letu 1912, navaja Euronews.
Independent je že pred mrkom opozarjal na možnost trajnih poškodb oči. Po popolnem sončnem mrku leta 1999 so namreč v Veliki Britaniji obravnavali najmanj 70 primerov izgube vida zaradi njegovega opazovanja.
Večina poškodb je nastala zaradi neposrednega gledanja v sonce brez ustrezne zaščite, približno 40 odstotkov prizadetih pa je mrk opazovalo manj kot minuto. Nekaterim se je vid pozneje izboljšal, pri drugih so težave ostale trajne.
Specialist oftalmolog Mohamed Elalfy je opozoril, da neposredno gledanje v sonce lahko poškoduje mrežnico in celice, odgovorne za oster centralni vid. Težava je, da mrežnica nima receptorjev za bolečino, zato poškodbe v trenutku, ko nastaja, ne občutimo.

Simptomi se lahko pokažejo šele pozneje: kot zamegljen vid, temna ali slepa lisa v središču vidnega polja, popačen vid, slabše zaznavanje barv ali povečana občutljivost za svetlobo.
Za opazovanje mrka so primerna le preverjena zaščitna očala s certifikatom ISO 12312-2 oziroma ISO 12312-2:2015. Navadna sončna očala niso dovolj, prav tako nevarno je gledanje skozi daljnogled, teleskop ali fotoaparat brez ustreznega sončnega filtra.
Če ste mrk morda za trenutek opazovali brez ustrezne zaščite, je smiselno biti v naslednjih dneh pozoren na spremembe vida, opozarja Euronews. Dr. Laura Sararols, specialistka za bolezni mrežnice, poudarja, da je treba ločiti med običajnim nelagodjem in poškodbo mrežnice.
Suhe oči, pekoč občutek ali občutek peska v očeh so lahko zgolj posledica dolgotrajnega strmenja in manj pogostega mežikanja. Takšne težave praviloma izzvenijo v nekaj urah, pomagajo lahko tudi umetne solze.
Povsem drugače je pri solarni retinopatiji oziroma solarni makulopatiji – poškodbi mrežnice zaradi neposredne izpostavljenosti sončnemu sevanju, ki lahko prizadene predvsem rumeno pego, odgovorno za centralni vid.

Posebej pozorni bodite, če se pojavi temna ali sivkasta lisa v središču vida, območje, ki ga ne morete izostriti, zamegljen ali popačen vid oziroma težave pri razlikovanju barv.
Pomembno je tudi, da se simptomi ne pojavijo nujno takoj. »Včasih se ne pojavijo v naslednjih urah, ampak šele naslednji dan ali celo dva dni pozneje,« opozarja Laura Sararols. Posebej naj bodo pozorni starši. Če se otrok po mrku začne pritoževati zaradi težav z vidom, je treba pomisliti tudi na možnost, da je brez zaščite pogledal v sonce, četudi tega morda ni povedal.
Med nevarnejšimi trenutki popolnega mrka je prav konec popolne faze. Ko se Sonce izza Lune začne znova pojavljati, je treba zaščitna očala takoj ponovno nadeti. »Sončna svetloba zelo hitro postane znova vidna in to je najnevarnejši trenutek,« opozarja Sararols.
Oftalmologinja z Očesne klinike UKCL Darja Dobovšek Divjak, dr. med., je pred sončnim mrkom pojasnila, da neposredno opazovanje mrka brez ustrezne zaščite lahko povzroči nepovratno izgubo vida, v najhujših primerih celo oslepitev.
Pri gledanju v sonce brez zaščite po njenih besedah nastanejo fotokemične reakcije v rumeni pegi, ki so podobne učinku, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke v papir ali les, kjer nastane opeklina. Med mrkom je bleščanja manj, zato lahko posamezniki gledajo v sonce dlje časa brez neprijetnih občutkov, kar povečuje tveganje za poškodbe, ki se sprva ne zaznajo.
Težave se običajno pojavijo v prvih urah po nezaščitenem gledanju mrka, sprva kot bleščanje in kasneje kot poslabšanje vida. Okvara vida se lahko pojavi tudi v obliki temnega madeža v centralnem vidu oziroma v smeri, kamor usmerimo pogled, lahko pa se pojavi tudi v obliki ukrivljene slike ali motenj pri zaznavanju barv.
Zakaj so otroci še posebej ogroženi?
Pri otrocih morajo biti očala otroške velikosti, da zagotovijo zadostno zaščito. Otroci imajo bolj čiste optične medije, njihova očesna leča zbere več škodljivih žarkov, hkrati pa jih radovednost pogosto vodi v daljše gledanje v sonce. Zaradi teh dejavnikov so poškodbam oči še bolj izpostavljeni.
Če ste mrk spremljali le na zaslonu telefona, to samo po sebi ne predstavlja enakega tveganja kot neposredno gledanje v sonce. Nevarnost nastane, če med nameščanjem telefona, ostrenjem ali snemanjem pogled dvignete proti soncu brez zaščite.
Še precej nevarnejše je neposredno opazovanje skozi daljnogled, teleskop ali optično iskalo fotoaparata brez ustreznega filtra, saj takšne naprave sončno sevanje koncentrirajo.
Če po mrku opazite vztrajno črno ali sivkasto liso v središču vida, zamegljen vid, težave z izostritvijo ali druge trajnejše spremembe, je priporočljiv pregled pri oftalmologu, navaja Euronews.
Za solarno retinopatijo trenutno ni zdravljenja z dokazano učinkovitostjo. Pri nekaterih se vid sčasoma delno izboljša, pri drugih lahko ostanejo trajne posledice.
Sporočilo strokovnjakov je zato preprosto: zaradi kratkotrajno suhih ali razdraženih oči ni treba skrbeti, vztrajnih sprememb centralnega vida pa ne smemo prezreti.
Komentarji