Kaos, nasilje, državljanska vojna

New York/Bagdad - Tri leta po padcu iraške prestolnice Bagdad in režima iraškega predsednika Sadama Huseina Irak danes stoji na kaotični prelomnici med državljansko vojno in razpadom ter med prihodnostjo, ki so mu jo začrtali v ZDA. In sicer potem ko se je ameriški predsednik George Bush odločil za vojaško posredovanje. 9. aprila 2003 so namreč ameriške sile ob pomoči iraške množice v Bagdadu podrle ogromen kip Sadama Huseina in s tem simbolično strmoglavile njegov režim.

Tri leta po tem dogodku je Irak na robu državljanske vojne, število smrtnih žrtev narašča, medverski spopadi med suniti in šiiti pa so vse bolj siloviti. Kot je dejal nek prebivalec iraške prestolnice, so Iračani zadnja tri leta preživeli v upanju, da se bodo razmere izboljšale. Toda razmere tako slabe še niso bile, je dejal.

"Nimamo državljanske vojne!"

Iraški voditelji so danes ostro ošteli egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, ki je dejal, da je Irak tri leta po padcu Huseinovega režima na robu državljanske vojne. “Zanimivo je, da Egipt iraške varnostne probleme enači z državljansko vojno,” se je na izjavo egiptovskega predsednika Mubaraka odzval sedanji iraški premier Ibrahim al Džafari. “Naše ljudstvo je še vedno zelo daleč od resnih sektaških konfliktov oziroma državljanske vojne,” je še dodal. Mnenja o tem, ali je Irak že v državljanski vojni, ali pa vanjo počasi, a nezadržno polzi, so sicer zelo različna. Mnogi menijo, da se bo tveganje precej zmanjšalo takoj, ko se bo oblikovala nacionalna vlada, vendar pa obeti niso preveč rožnati.

Džafari da ali ne?

Danes je sicer iraška šiitska koalicija Združena iraška zveza (UIA) ustanovila tričlanski odbor, ki naj bi se pogovoril s Kurdi, suniti in sekularnimi politiki ter nato sprejel "končno mnenje" o ponovni kandidaturi sedanjega premiera al Džafarija za ta položaj. Če bo odbor sprejel mnenje, ki ne bo podprlo Džafarija, bo UIA v ponedeljek izbrala novega kandidata, dodajajo viri. Džafarija so, kot je znano, večkrat javno kritizirali iraški suniti, Kurdi in sekularni politiki, njegov odstop od kandidature pa vse glasneje zahtevajo tudi nekateri člani UIA.

Današnji sestanek voditeljev UIA je spodbudilo pismo vrhovnega šiitskega verskega voditelja v Iraku, ajatole Alija al Sistanija, v katerem je voditelje zveze pozval, naj preprečijo, da bi UIA razpadel. Po navedbah virov se Sistani v pismu ni opredelil glede Džafarijeve kandidature.

V sektaških spopadih vse več mrtvih

Kot sta ob tretji obletnici padca Huseinovega režima menila ameriški veleposlanik v Iraku Zalmay Khalilzad in poveljnik ameriške vojske v Iraku, general George Casey, bo kljub velikemu napredku potrebno storiti še marsikaj. "Dan iraške svobode je čas za razmislek o tem, kaj se je zgodilo, in kaj se še mora," sta v skupni izjavi zapisala ameriška predstavnika, ki sta ob tem iraške voditelje pozvala k oblikovanju vlade, ki bo sposobna oblikovati program za Irak, od katerega bodo imeli koristi vsi Iračani.

V sektaških spopadih je sicer po podatkih ameriške vojske samo marca umrlo 1313 iraških civilistov, vendar pa mnogi analitiki menijo, da je ta številka se veliko višja.

NYT: Stanje v Iraku je kritično

Ameriški časopis New York Times pa je objavil interno poročilo ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, ki ocenjuje stabilnost v iraških provincah. Poročilo ne prinaša nič takšnega, kar ne bi bilo znano že iz vsakdanjih medijskih poročil, vendar pa gre za uradno oceno, ki prikazuje drugačno podobo Iraka, kot pa jo slika vrh ameriške administracije. Stabilno oceno so dobile le tri kurdske province na severu.

Poročilo na desetih straneh je bilo del rednega poročila State Departmenta kongresu, pripravljeno pa je bilo predvsem za agencije in podjetja, ki so v Iraku zadolžena za obnovo, da bodo vedela kaj jih čaka. Poročilo je šest tednov sestavljala skupina uradnikov veleposlaništva, vojske in agencij za obnovo in ni zaupne narave.

New York Times ga je dobil od neimenovanega uradnika v Washingtonu, ki se ne strinja z načinom vodenja vojne v Iraku. Poročilo potrjuje dejansko razklanost Iraka po etničnih in verskih črtah in nosi datum 31. januar 2006, torej tri tedne preden je bil izvršen napad na šiitsko mošejo v Samari, ki je povzročil veliko nasilje s povračilnimi napadi in sprožil ugibanja in trditve o državljanski vojni.

Stanje je v eni provinci kritično, v šestih pa resno

New York Times v članku spet navaja znane trditve predsednika Georgea Busha, podpredsednika Dicka Cheneyja in nekaterih drugih uradnikov ter vojaških poveljnikov o tem, da stanje v Iraku še zdaleč ni tako slabo, kot se lahko sklepa iz medijskih poročil. Oceno "kritično" je sicer dobila le ena provinca, to je Anbar zahodno od Bagdada, ki je žarišče sunitske vstaje, šest provinc je dobilo oceno "resno", osem pa oceno zmerno.

Kritična ocena pomeni, da so vladne službe nedelujoče, da gospodarstvo nima infrastrukture ali vladnega vodstva, da se razvije, nasilje in razne oblike ekstremizma pa so na višku. Ocena "resno" pomeni, da provincijska vlada ni povsem oblikovana in ne zmore služiti potrebam prebivalstva, ekonomski razvoj stagnira z veliko stopnjo brezposelnosti, za varnostni položaj pa je značilno rutinsko nasilje s poboji in različnimi vrstami ekstremizma.

Oceno "resno" so dobile province Basra, Bagdad, Dijala in še tri na severu. Zanimivo je, da ni niti ena šiitska provinca na jugu dobila ocene "stabilno", kar naj bi bila posledica dejstva, da prihaja do napetosti med različnimi šiitskimi milicami in naraščanja vpliva Irana. Kljub temu pa je Nadžaf, kjer poročilo ocenjuje, da lahko verski turizem pomaga h gospodarskemu okrevanju, dobil pozitivno oceno glede sposobnosti vlade ohranjati stabilnost.

Nemška talca: Ne zdrživa več!

Poleg vsega iraška skupina grozi s smrtjo dvema nemškima inženirjema, ki sta v rokah ugrabiteljev že od januarja. Na spletu se je pojavil videoposnetek, v katerem Nemca prosita za pomoč. Za njima se je razprostiral plakat z zapisom imena skupine, ki ju zadržuje – šlo naj bi za “Podpornike Sune in Tavida”. “V ujetništvu sva že 60 dni in živci nama počasi pohajajo,” je v deset sekund dolgem videoposnetku dejal eden od nemških talcev. “Prosim, pomagajte nama, ne moreva več,” je še dejal.

Thomasa Nitzschkeja in Reneja Braeunlicha so ugrabili 24. januarja v severnem iraškem mestu Beiji. “To je zadnji ultimat za talca,” so ob izjavi pri videoposnetku zapisali ugrabitelji. “Če ne izpustite nemudoma vseh zapornikov in zapornic ter prekinete pomoč okupacijski vojski, ju bomo ubili,” še piše v izjavi.

Ameriške sile pa so v mestu zahodno Bagdada vdrle v stavbo, za katero so sumili, da v njej izdelujejo bombe, in pri tem ubile osem upornikov. V stavbi so našli več orožja in streliva ter ponarejenih dokumentov.

V treh bombnih napadih na policijske patrulje v različnih delih iraške prestolnice pa so življenje izgubili trije civilisti, več oseb pa je bilo ranjenih. Policija je v mestu Madain južno od Bagdada odkrila truplo egiptovskega državljana iraške narodnosti, ki je bil po navedbah policije ustreljen, v Bagdadu pa še štiri druga trupla, ki so bila prerešetana s kroglami.