Vrh EU se je razšel brez sporazuma
Na mizi je bil nov predlog, po katerem bi bilo v okviru za posebne situacije in politične prioritete zagotovljenih dodatnih 4,8 milijarde evrov. A ni bil zadosten.
Odpri galerijo
FOTO: Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta vzela vajeti vrha v svoje roke. FOTO: Ludovic Marin/AFP
Bruselj – Po nočnih sestankih na različnih ravneh in njihovem nadaljevanju, ki je potekalo cel dan, so se voditelji držav članic na izrednem vrhu EU spet sestali na plenarnem zasedanju. Hitro so ga sklenili, saj ni bilo podlage za kompromis. Tako se je vrh končal. Proračunsko vprašanje bodo urejali na enem od naslednjih vrhov.
Znamenj, da bi bil na obzorju velik kompromis o sedemletnem proračunu, že tako ni bilo. Ves čas so krožila ugibanja o različnih ponudbah razreza, ki so bile v igri. Predsednik evropskega sveta Charles Michel ni predstavil svojega kompromisnega predloga.
Premier Marjan Šarec je odgovornost za neuspeh vrha pripisal štirim neto plačnicam (Avstrija, Danska, Nizozemska, Švedska), ki želijo zmanjšati proračun in ga omejiti na en odstotek BND. »Zaradi njih so se pogajanja zaustavili in smo bi cel dan priča prestavljanju seje evropskega sveta,« je ocenil.
»Z manj ne moreš narediti več,« je povzel stališče prijateljic kohezij, ki da pričakujejo bolj ambiciozen načrt. Tehnični dokument evropske komisije je po njegovih besedah v očeh kohezija provokacija po vseh dogodkih na vrhu. Dokler ne bo boljšega dogovora pogajanja, ne bodo možna, je napovedal.
Pred časnikarji je med vrhom nastopil madžarski premier Viktor Orbán, ki je odločno zagovarjal interese skupine prijateljic kohezij, v kateri je tudi Slovenija. »Ni pošteno, da revne države v deležu BDP na prebivalca plačajo več kot bogate,« je zatrjeval.
Tarča njegovih kritik je bila četverica varčnih (Avstrija, Danska, Nizozemska, Švedska), ki zahtevajo zgornjo mejo proračuna pri enem odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND). Orbán je predstavil ponudbo kohezijskih držav, po kateri bi proračun moral znašati 1,3 odstotka BND.
To je sicer zahteval že evropski parlament in predlog je obveljal kot povsem nerealističen. Po besedah Orbána bi takšna višina proračuna zadoščala za izpolnjevanja cilja močne, ambiciozne Evrope, denimo na področju obrambe ali digitalnega gospodarstva.
Prejšnji Michelov predlog, ki je bil izhodišče za razprave, je obsegal 1094 milijard evrov ali 1,074 odstotka BND.
Med vrhom sta sicer vajeti v svoje roke vzela francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta se sestala z voditelji različnih skupin držav in poskušala čim bolj zbližati njihova stališča.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sicer pojasnil, da gre gibanje v pravo smer, saj se znižujejo zgornje meje izdatkov. Krožijo številke od 1,03 do 1,06 odstotka BND. Da bi bile plačnice zadovoljne, bi morali nekoliko znižati obseg celega proračuna in zagotoviti dobre popuste na vplačila.
Tako državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally pričakuje kompromisni predlog, ki bi bil nekaj bliže stališčem četverice varčnih. »Vse je odvisno od tega, kaj bo predsednik Michel dal na mizo,« je povedal. Poteka iskanje kompromisa med prijateljicami kohezije in neto plačnicami. »Iščemo neko kvadraturo kroga,« je ocenil Mally.
Slovenija je v bilateralnih pogovorih premiera Marjana Šarca s predsednikom Michelom jasno povedala svoje stališče – zavrača drastične reze pri koheziji. V kolikšni meri bo Michel ustregel slovenskim željam, ni jasno. Vsaka od 27 držav ima svoje interese in težko je priti do kompromisa.
Znamenj, da bi bil na obzorju velik kompromis o sedemletnem proračunu, že tako ni bilo. Ves čas so krožila ugibanja o različnih ponudbah razreza, ki so bile v igri. Predsednik evropskega sveta Charles Michel ni predstavil svojega kompromisnega predloga.
Premier Marjan Šarec je odgovornost za neuspeh vrha pripisal štirim neto plačnicam (Avstrija, Danska, Nizozemska, Švedska), ki želijo zmanjšati proračun in ga omejiti na en odstotek BND. »Zaradi njih so se pogajanja zaustavili in smo bi cel dan priča prestavljanju seje evropskega sveta,« je ocenil.
»Z manj ne moreš narediti več,« je povzel stališče prijateljic kohezij, ki da pričakujejo bolj ambiciozen načrt. Tehnični dokument evropske komisije je po njegovih besedah v očeh kohezija provokacija po vseh dogodkih na vrhu. Dokler ne bo boljšega dogovora pogajanja, ne bodo možna, je napovedal.
Pred časnikarji je med vrhom nastopil madžarski premier Viktor Orbán, ki je odločno zagovarjal interese skupine prijateljic kohezij, v kateri je tudi Slovenija. »Ni pošteno, da revne države v deležu BDP na prebivalca plačajo več kot bogate,« je zatrjeval.
Tarča njegovih kritik je bila četverica varčnih (Avstrija, Danska, Nizozemska, Švedska), ki zahtevajo zgornjo mejo proračuna pri enem odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND). Orbán je predstavil ponudbo kohezijskih držav, po kateri bi proračun moral znašati 1,3 odstotka BND.
To je sicer zahteval že evropski parlament in predlog je obveljal kot povsem nerealističen. Po besedah Orbána bi takšna višina proračuna zadoščala za izpolnjevanja cilja močne, ambiciozne Evrope, denimo na področju obrambe ali digitalnega gospodarstva.
Prejšnji Michelov predlog, ki je bil izhodišče za razprave, je obsegal 1094 milijard evrov ali 1,074 odstotka BND.
Varčni uveljavljajo svoje interese
Med vrhom sta sicer vajeti v svoje roke vzela francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta se sestala z voditelji različnih skupin držav in poskušala čim bolj zbližati njihova stališča.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sicer pojasnil, da gre gibanje v pravo smer, saj se znižujejo zgornje meje izdatkov. Krožijo številke od 1,03 do 1,06 odstotka BND. Da bi bile plačnice zadovoljne, bi morali nekoliko znižati obseg celega proračuna in zagotoviti dobre popuste na vplačila.
»Bonbonček« za Slovenijo?
Delegacije članic so dobile v roke nov kompromisni predlog, tehnični dokument, ki ga je pripravila evropska komisija. Uradno ni znano, kakšna številka v njem. Po neuradnih informacijah naj bi predlog znašal 1,069 odstotka BND. Voditelji bodo na plenarnem zasedanju odločili, ali je dobra podlaga za nadaljnje delo in pogajanja. Viri pravijo, da je vse odprta in da ni mogoče izključiti zasedanja tudi jutri. V kompromisu je predviden dodatek (iz proračunske rezerve) v višini 4,8 milijarde evro za kohezijo za politične prioritete in posebne situacije. Tu bi se lahko skrival »bonbonček« za Slovenijo. Tudi za razvoj podeželja (prav tako pomembno za Slovenijo) je predviden dodatke za 2,4 milijarde evrov. Predlagano je na slovenski strani videno kot manjši korak v pravo smer.
Delegacije članic so dobile v roke nov kompromisni predlog, tehnični dokument, ki ga je pripravila evropska komisija. Uradno ni znano, kakšna številka v njem. Po neuradnih informacijah naj bi predlog znašal 1,069 odstotka BND. Voditelji bodo na plenarnem zasedanju odločili, ali je dobra podlaga za nadaljnje delo in pogajanja. Viri pravijo, da je vse odprta in da ni mogoče izključiti zasedanja tudi jutri. V kompromisu je predviden dodatek (iz proračunske rezerve) v višini 4,8 milijarde evro za kohezijo za politične prioritete in posebne situacije. Tu bi se lahko skrival »bonbonček« za Slovenijo. Tudi za razvoj podeželja (prav tako pomembno za Slovenijo) je predviden dodatke za 2,4 milijarde evrov. Predlagano je na slovenski strani videno kot manjši korak v pravo smer.
Slovenija na okopih
Tako državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally pričakuje kompromisni predlog, ki bi bil nekaj bliže stališčem četverice varčnih. »Vse je odvisno od tega, kaj bo predsednik Michel dal na mizo,« je povedal. Poteka iskanje kompromisa med prijateljicami kohezije in neto plačnicami. »Iščemo neko kvadraturo kroga,« je ocenil Mally.
Slovenija je v bilateralnih pogovorih premiera Marjana Šarca s predsednikom Michelom jasno povedala svoje stališče – zavrača drastične reze pri koheziji. V kolikšni meri bo Michel ustregel slovenskim željam, ni jasno. Vsaka od 27 držav ima svoje interese in težko je priti do kompromisa.
