Bela hiša zanika, da je poveljnik izdal ukaz »pobijte vse«

Admiral Frank Bradley je 2. septembra po odobritvi ministra Peta Hegsetha ukazal drugi napad na domnevni venezuelski mamilarski čoln v Karibskem morju ob venezuelski obali, potem ko sta eksplozijo preživela dva člana posadke.

Razkritja o domnevnem ukazu »pobijte vse« ter pravni dvomi glede zakonitosti napada so sprožili ostre politične in mednarodne odzive. Da je visoki poveljnik ameriške mornarice ukazal drugi krog vojaških napadov na domnevni venezuelski mamilarski čoln v Karibih, je potrdila Bela hiša, ki trdi, kot je včeraj dejala tiskovna predstavnica Karoline Leavitt, da je Bradley deloval »povsem v okviru svojih pooblastil in zakona«.

Karoline Leavitt na tiskovni konferenci. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Leavittova je sicer potrdila, da je obrambni minister Hegseth odobril napade, ki da so bili odobreni v samoobrambi, zanikala pa je, da je izdal ukaz »pobijte vse«, o čemer je poročal Washington Post. O drugem napadu so menda poročali po tem, ko sta dva človeka preživela začetno eksplozijo in sta se oklepala goreče ladje, navaja BBC. Prav ta ukaz pa je po mnenju nekaterih ameriških pravnikov lahko razumeti za vojni zločin oz. umor.

Trump dal razstreliti že drugi venezuelski čoln, ki je domnevno prevažal mamila

Kongresni pregledi napadov

Zakonodajalci z republikanskih in demokratskih vrst so zaskrbljeni zaradi poročila, obljubili so kongresne preglede napadov. Tiskovna predstavnica je včeraj na tiskovni konferenci dejala, da sta »predsednik Trump in minister Hegseth jasno povedala, da so skupine, ki jih je Trump označil za 'narkoteroristične', lahko smrtonosna tarča v skladu z zakoni o vojskovanju«.

Minister Hegseth je zavrnil obtožbe, označil jih je kot »izmišljene, vnetljive, žaljive«. Včeraj je na omrežju X zapisal, da je admiral Bradley »ameriški junak, profesionalec in ima njegovo stoodstotno podporo«. Dodal je, da stoji za njim in za njegovimi odločitvami, vključno s tisto z 2. septembra in vsemi nadaljnjimi.

Demokrati in nekateri republikanci zahtevajo ministrov odstop, a Trump vztraja, da mu zaupa. Demokratski senator iz Arizone Mark Kelly je dejal: »Hegseth mora odstopiti, saj ni niti najmanj primeren za funkcijo in mora pričati pod prisego glede napadov v Karibih. Upam, da te besede niso točne. Če pa je res, da so se preživeli oklepali razbitin, bi to prekoračilo mejo.«

Admirala mornarice bodo zaslišali

Napadi so privedli tudi do okrepljenega nadzora ameriških zakonodajalcev. Odbor za oborožene sile senata je napovedal temeljit nadzor, da bodo ugotovili dejstva v zvezi z napadom. Predsednik odbora, senator Roger Wicker, je včeraj povedal, da bodo zaslišali admirala, odgovornega za operacijo. Prizadevajo si dobiti avdio- in videoposnetke, da bi »videli, kakšni so bili ukazi«.

»Če je poročanje Washington Posta resnično, je to kršitev etičnega, moralnega in pravnega kodeksa. Tisti, ki je izdal ukaz, se mora nemudoma pobrati iz Washingtona,« je novinarjem dejal republikanski senator iz Severne Karoline Thom Tillis.

Tudi odbor za oborožene sile predstavniškega doma je sporočil, da bo vodil »dvostransko akcijo, da zbere celoten pregled operacije«.

»Pobijte vse,« je po navedbah Washington Posta ukazal Hegseth, kar ameriški pravniki označujejo za vojni zločin oziroma umor. FOTO: Ricardo Arduengo/Reuters

Zaščita za brodolomce

Predsednik Združenega štaba, telesa najvišjih ameriških vojaških častnikov, se je med koncem tedna srečal z obema odboroma predstavniškega doma in senata. Razpravljali so o operacijah v regiji, da bi ugotovili namen in zakonitost misij.

BBC je, kot navajajo, govoril z več strokovnjaki, ki so podvomili, da bi bil drugi napad na domnevne preživele zakonit po mednarodnem pravu. Preživeli bi lahko imeli zaščito, ki velja za brodolomce, ali zaščito, ki pripada pripadnikom sil, ki niso več sposobni nadaljevati boja. Ameriški pravniki domnevne besede »pobijte vse« označujejo za vojni zločin oziroma umor.

Trumpova administracija zatrjuje, da pri njihovih operacijah v Karibih ne gre za mednarodno zadevo, ampak »nemednarodni oborožen konflikt z domnevnimi mamilarskimi tihotapci«. Trdijo, da njihova vojska napada čolne, ki tihotapijo mamila v ZDA, čeprav doslej še niso predložili dokazov za to.

Pravni strokovnjaki menijo, da tudi to ni opravičilo za napade in poboje brez sojenja, navaja televizija CNN. Napade je z zunajsodnimi poboji primerjal tudi visoki komisar ZN za begunce Volker Türk.

Trump je sicer v nedeljo potrdil, da je na kratko po telefonu govoril s predsednikom Venezuele Nicolásom Madurom, v katerem je nanj pritiskal, da odstopi in zapusti Venezuelo s svojo družino. FOTO: Anna Rose Layden/Reuters

Razširitev vojaške prisotnosti

Po poročanju BBC so ZDA v zadnjih tednih še povečale vojaško prisotnost v Karibih, izvedle so vrsto smrtonosnih napadov na domnevne šole za tihotapljenje mamil v mednarodnih vodah ob Venezueli in Kolumbiji. Gre za del t. i. »protinarkotične operacije«. Ameriški napadi na čolne so doslej po uradnih poročilih Pentagona zahtevali najmanj 80 življenj. Trumpova administracij svoje napade opravičuje kot »samoobrambo« pred čolni, ki prevažajo prepovedane droge v ZDA.

Zaradi napadov se se zaostrili odnosi z Venezuelo. Trump je večkrat dejal, da razmišlja o napotitvi ameriških kopenskih sil v državo.

Admiral Frank Bradley FOTO: U.S. Special Operations Command/Reuters

Tudi Venezuela napovedala preiskavo

V nedeljo je venezuelska narodna skupščina obsodila napade na čolne in obljubila, da bo izvedla »strogo in temeljito preiskavo« napadov z 2. septembra. ZDA je venezuelska vlada obtožila, da povečujejo napetosti v regiji, da bi strmoglavili vlado.

Ameriški uradniki so trdili, da je Maduro sam del »teroristične« organizacije, imenovane Kartel sonc, op kateri pravijo, da vključuje visokorangirane venezuelske vojaške in varnostne uradnike, ki so vpleteni v trgovino z mamili. Maduro je te trditve zanikal. FOTO: Leonardo Fernandez Viloria/Reuters

Trump je sicer v nedeljo potrdil, da je na kratko po telefonu govoril s predsednikom Venezuele Nicolásom Madurom, v katerem je nanj pritiskal, da odstopi in zapusti Venezuelo s svojo družino. 

Po poročilih, kot piše BBC, je menda Trump med klicem prejšnji mesec Maduru dejal, da lahko odide na destinacijo po lastni izbiri, vendar le, če odide takoj. Potem ko je ta to zavrnil, je Trump na družbenih omrežjih objavil, da je venezuelski zračni prostor treba šteti za »v celoti zaprt«.

Maduro je zahteval amnestijo za svoje najbližje sodelavce in da bi imel po predaji vlade še vedno nadzor nad vojsko. To je Trump zavrnil.

Ameriški uradniki so trdili, da je Maduro sam del »teroristične« organizacije, imenovane Kartel sonc, o kateri pravijo, da vključuje visokorangirane venezuelske vojaške in varnostne uradnike, ki so vpleteni v trgovino z mamili. Maduro je te trditve zanikal.