Karl Erjavec: Slovenija odpira denarnico za nabavo orožja
Pripravljen bo nov srednjeročni obrambni program, ki bo upošteval zaveze v Natu in varnostne izzive
Odpri galerijo
Minister Erjavec bi bil zadovoljen, če bi leta 2019 namenili za obrambo za okoli 10 odstotkov več FOTO: :Tadej Regent/Delo Foto Tadej Regent
Bruselj - »Delo bomo začeli takoj,« je glede načrtovanega zviševanja obrambnih izdatkov napovedal minister za obrambo Karl Erjavec.
Po zasedanju Natovih ministrov za obrambo je povedal, da bil zadovoljen, če bi letos namenili za obrambo 1,1 odstotka BDP. To bi bilo po deležu v BDP zvišanje za okoli deset odstotkov primerjavi z letošnjim in lanskim letom.
Erjavec je opozoril, da se je Slovenija v Natu zavezala k ustanovitvi srednje bataljonske bojne skupine in da bo namenila dva odstotka BDP za obrambo do leta 2024. To naj bi ostal cilj. Med finančno in gospodarsko krizo da so se vlaganja v obrambo »dramatično znižala«, v šestih letih za 42 odstotkov.
Kljub zviševanju nominalnega zneska v zadnjih letih je delež v BDP ostal okoli 1 odstotka, ker ima Slovenija visoko gospodarsko rast, eno od najvišjih v EU. »To ni noben izgovor,« je povedal.
Letos sprejeti srednjeročni obrambni program po ministrovih besedah ni skladen z dinamiko z zadnjega vrha Nata. »Ni realen in ne odseva realnih pričakovanj. Z njim ne moremo naprej,« je povedal. Skladno z njim bi leta 2023 namenjali za obrambo le 1,11 odstotka BDP. Zato je naročil takojšnjo pripravo novega programa, »ki bo prilagojen novim dogovorom znotraj Nata in novim izzivom.«
Veljavni program po njegovih besedah ni niti odgovoren do državljanov, »Grožnje niso več daleč, ampak v naši soseščini,« je opozoril na dogajanje na Zahodnem Balkanu (BiH, Makedonija Kosovo-Srbija).
Premiki naj bi se začeli dogajati že proračunom za leto 2019, razprava bi se začela prihodnji teden. »Pričakujem, da bomo začeli resno zviševati delež obrambnim izdatkov, saj bomo sicer težko dosegli cilje,« je povedal
V Ljubljano v torek sicer pride na obisk generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Med glavnimi temami bo nova vizija nove slovenske vlade glede slovenskih izdatkov.
Na vrhu Nata julija je bil sicer potrjena zaveza članic, da bodo do leta 2024 zvišale izdatke na 2 odstotka BDP in da bodo pripravili verodostojne načrte za dosega cilja.
V zviševanju izdatkov ne vidi le izpolnjevanja lastnih zavez, marveč tudi slovensko varnost, saj se je položaj v zadnjem desetletju bistveno spremenil. Tu so hibridne grožnje, kibernetične nevarnosti, množične migracije, radikalizacija, tuji bojevniki.
Glede političnih razmer v Sloveniji je, ocenil, da Levica, partner vladajoči koalicije, zaveda, da bomo morali narediti nekaj korakov za večjo varnost. Pri usklajevanju koalicijske pogodbe da je Levica podprla prenovo helikopterjev. »Čeprav ima Levica posebne poglede, lahko dosežemo minimalen kompromis,« je ocenil.
Po zasedanju Natovih ministrov za obrambo je povedal, da bil zadovoljen, če bi letos namenili za obrambo 1,1 odstotka BDP. To bi bilo po deležu v BDP zvišanje za okoli deset odstotkov primerjavi z letošnjim in lanskim letom.
Erjavec je opozoril, da se je Slovenija v Natu zavezala k ustanovitvi srednje bataljonske bojne skupine in da bo namenila dva odstotka BDP za obrambo do leta 2024. To naj bi ostal cilj. Med finančno in gospodarsko krizo da so se vlaganja v obrambo »dramatično znižala«, v šestih letih za 42 odstotkov.
Kljub zviševanju nominalnega zneska v zadnjih letih je delež v BDP ostal okoli 1 odstotka, ker ima Slovenija visoko gospodarsko rast, eno od najvišjih v EU. »To ni noben izgovor,« je povedal.
Letos sprejeti srednjeročni obrambni program po ministrovih besedah ni skladen z dinamiko z zadnjega vrha Nata. »Ni realen in ne odseva realnih pričakovanj. Z njim ne moremo naprej,« je povedal. Skladno z njim bi leta 2023 namenjali za obrambo le 1,11 odstotka BDP. Zato je naročil takojšnjo pripravo novega programa, »ki bo prilagojen novim dogovorom znotraj Nata in novim izzivom.«
Preberite še:
Slovenija mora za Nato narediti veliko več
Slovenija mora za Nato narediti veliko več
Veljavni program po njegovih besedah ni niti odgovoren do državljanov, »Grožnje niso več daleč, ampak v naši soseščini,« je opozoril na dogajanje na Zahodnem Balkanu (BiH, Makedonija Kosovo-Srbija).
Premiki naj bi se začeli dogajati že proračunom za leto 2019, razprava bi se začela prihodnji teden. »Pričakujem, da bomo začeli resno zviševati delež obrambnim izdatkov, saj bomo sicer težko dosegli cilje,« je povedal
V Ljubljano v torek sicer pride na obisk generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Med glavnimi temami bo nova vizija nove slovenske vlade glede slovenskih izdatkov.
Na vrhu Nata julija je bil sicer potrjena zaveza članic, da bodo do leta 2024 zvišale izdatke na 2 odstotka BDP in da bodo pripravili verodostojne načrte za dosega cilja.
V zviševanju izdatkov ne vidi le izpolnjevanja lastnih zavez, marveč tudi slovensko varnost, saj se je položaj v zadnjem desetletju bistveno spremenil. Tu so hibridne grožnje, kibernetične nevarnosti, množične migracije, radikalizacija, tuji bojevniki.
Glede političnih razmer v Sloveniji je, ocenil, da Levica, partner vladajoči koalicije, zaveda, da bomo morali narediti nekaj korakov za večjo varnost. Pri usklajevanju koalicijske pogodbe da je Levica podprla prenovo helikopterjev. »Čeprav ima Levica posebne poglede, lahko dosežemo minimalen kompromis,« je ocenil.
