Kdo bo hitrejši, novi virus ali znanstveniki?
Okužba s koronavirusom se pospešeno širi, najmlajša žrtev je 36-letnik.
Odpri galerijo
Potnike iz Kitajske na največjem pariškem letališču so včeraj takole sprejemali letališki uslužbenci, opremljeni z maskami. Foto AFP
Med kitajsko vlado in koronavirusom poteka velika tekma. Bodo inertna birokracija, državni mediji in območni funkcionarji hitrejši od smrtonosne okužbe, ki je že terjala blizu 60 življenj, poslala v bolnišnice več kot dva tisoč ljudi in se razširila še v najmanj sedem drugih držav? Prva evropska država, v kateri so potrdili tri primere obolelih, je Francija.
Kitajski predsednik Xi Jinping je tradicionalno novo leto pričakal v vlogi vrhovnega poveljnika v ljudski vojni proti virusu. Že pred časom je bilo z njegovega obraza jasno opaziti, kako resen je problem, s katerim se ukvarja, na izrednem zasedanju stalnega komiteja politbiroja, ki ga je sklical v soboto, pa je bilo mogoče na podlagi Xijevih podočnjakov sklepati, da položaj še zdaleč ni pod nadzorom.
Xi je opozoril, da se okužba širi vse hitreje, in od funkcionarjev na vseh ravneh zahteval, da se nanjo takoj odzivajo.
In tako so se začele po hierarhični vertikali že spuščati obtožbe. Tarča najhujših je vodstvo mesta Wuhana, iz katerega se je začel širiti koronavirus. Novinarji državnih časopisov in zdravniki največjih bolnišnic zdaj trdijo, da so v Wuhanu prepozno ukrepali. Funkcionarji wuhanskega urada za zdravstvo bi morali o pojavu nenavadne pljučnice višje organe obvestiti že v začetku meseca, a tega niso storili, bolnikov, pri katerih so pred več kot dvema tednoma diagnosticirali virus, pa niso dali v karanteno in jih niso obravnavali tako, kot bi ob takšni vrsti okužbe morali.
Zdaj poskušajo na različne načine nadomestiti prednost, ki si jo je virus pridobil na začetku tekme. Tako so kljub praznovanju novega leta zaprli vse, od Prepovedanega mesta v Pekingu do Disneylanda v Šanghaju. V pokrajini Hubei, katere glavno mesto je Wuhan, so ustavili javni promet v 18 mestih in s temi ukrepi izolirali 56 milijonov ljudi, ki so prisiljeni ostati v svojih domovih.
Ustavili so prodajo turističnih aranžmajev za tujino, ljudem pa naročili, naj se odpovedo potovanjem, čeprav so jih že vplačali. Država jim zagotavlja, da jim bodo denar povrnili.
V Hongkongu lahko ljudje znova nosijo maske. Območna vlada je pred časom objavila prepoved prekrivanja obrazov med javnimi zborovanji, zdaj pa ljudem celo priporoča, naj si, ko gredo na ulice, dihalne organe zaščitijo z medicinskimi maskami. Te so celo funkcionarji urada za zdravstvo med tiskovno konferenco ves čas imeli na obrazih. V Hongkongu so potrdili šest primerov okužbe.
Tisto, kar so mesece poskušali doseči protikitajski demonstranti, je čez noč naredil virus. Vodja hongkonške vlade Carrie Lam je v soboto razglasila izredno stanje, kar med drugim pomeni, da bodo strožje nadzorovali mejo med Hongkongom in celinskim delom Kitajske, poleg tega pa tudi ustavili del obiskovalcev. To, seveda, velja predvsem za tiste, ki prihajajo iz Wuhana, pa tudi za vse druge, pri katerih bodo daljinski termometri na letališču ali potniških postajah zaznali povišano telesno temperaturo. Kitajsko politično vodstvo se od vsega najbolj boji panike. Zato so družbena omrežja še posebej cenzurirana. Kljub temu se skoznje prikradejo različne govorice in špekulacije. Med drugim se je že začela širiti vest, da gre pri koronavirusu za laboratorijski izdelek, ki se je izmuznil znanstvenikom, in da so proti njemu že izdelali cepivo. Znanstveniki na Kitajskem pa tudi v drugih državah se pospešeno ukvarjajo z iskanjem cepiva proti novemu koronavirusu, pri tem pa opozarjajo, da je to proces, ki lahko traja tudi več let. Proti sarsu, denimo, 17 let po njegovem izbruhu še vedno niso iznašli cepiva.
Pekinški urad za zdravstvo je v nedeljo potrdil, da v nekaterih bolnišnicah v glavnem mestu bolnike, okužene z wuhanskim virusom, zdravijo z zdravili, ki jih sicer uporabljajo pri virusu HIV. A zdravniki priznavajo, da so vse to poskusi in da še vedno marsičesa ne vedo.
Prav tako marsičesa ne vedo ekonomisti, ki že preštevajo škodljive vplive virusa na borze in cene nafte. Za velike sklepe je še prezgodaj. Pravzaprav se je vojna proti okužbi šele dobro začela.
Evropski center za nadzor in zaščito pred boleznimi ocenjuje tveganje za pojav novega virusa kot srednje visoko. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in oteženim dihanjem, kar je za pljučnico povsem običajno. Na podlagi poteka bolezni in bolnikovih težav okužbe z novim koronavirusom ne moremo ločiti od preostalih povzročiteljev pljučnic, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno testiranje. Kakšna je smrtnost zbolelih po okužbi, še ni znano. Večina tistih, ki so umrli, je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Inkubacija še ni poznana, glede na druge koronaviruse in prve podatke pa je verjetno med dvema in dvanajstimi dnevi, najbrž ne več kot štirinajst dni. N. M.
Kitajski predsednik Xi Jinping je tradicionalno novo leto pričakal v vlogi vrhovnega poveljnika v ljudski vojni proti virusu. Že pred časom je bilo z njegovega obraza jasno opaziti, kako resen je problem, s katerim se ukvarja, na izrednem zasedanju stalnega komiteja politbiroja, ki ga je sklical v soboto, pa je bilo mogoče na podlagi Xijevih podočnjakov sklepati, da položaj še zdaleč ni pod nadzorom.
Okužba postaja politični problem
Xi je opozoril, da se okužba širi vse hitreje, in od funkcionarjev na vseh ravneh zahteval, da se nanjo takoj odzivajo.
In tako so se začele po hierarhični vertikali že spuščati obtožbe. Tarča najhujših je vodstvo mesta Wuhana, iz katerega se je začel širiti koronavirus. Novinarji državnih časopisov in zdravniki največjih bolnišnic zdaj trdijo, da so v Wuhanu prepozno ukrepali. Funkcionarji wuhanskega urada za zdravstvo bi morali o pojavu nenavadne pljučnice višje organe obvestiti že v začetku meseca, a tega niso storili, bolnikov, pri katerih so pred več kot dvema tednoma diagnosticirali virus, pa niso dali v karanteno in jih niso obravnavali tako, kot bi ob takšni vrsti okužbe morali.
Prizor iz ene od bolnišnic v kitajskem Wuhanu, ki je kot žarišče novega virusa že več dni izoliran od sveta. Foto AFP
Zdaj poskušajo na različne načine nadomestiti prednost, ki si jo je virus pridobil na začetku tekme. Tako so kljub praznovanju novega leta zaprli vse, od Prepovedanega mesta v Pekingu do Disneylanda v Šanghaju. V pokrajini Hubei, katere glavno mesto je Wuhan, so ustavili javni promet v 18 mestih in s temi ukrepi izolirali 56 milijonov ljudi, ki so prisiljeni ostati v svojih domovih.
Ustavili so prodajo turističnih aranžmajev za tujino, ljudem pa naročili, naj se odpovedo potovanjem, čeprav so jih že vplačali. Država jim zagotavlja, da jim bodo denar povrnili.
Virus dosegel, kar protestnikom ni uspelo
V Hongkongu lahko ljudje znova nosijo maske. Območna vlada je pred časom objavila prepoved prekrivanja obrazov med javnimi zborovanji, zdaj pa ljudem celo priporoča, naj si, ko gredo na ulice, dihalne organe zaščitijo z medicinskimi maskami. Te so celo funkcionarji urada za zdravstvo med tiskovno konferenco ves čas imeli na obrazih. V Hongkongu so potrdili šest primerov okužbe.
FOTO: AFP
Tisto, kar so mesece poskušali doseči protikitajski demonstranti, je čez noč naredil virus. Vodja hongkonške vlade Carrie Lam je v soboto razglasila izredno stanje, kar med drugim pomeni, da bodo strožje nadzorovali mejo med Hongkongom in celinskim delom Kitajske, poleg tega pa tudi ustavili del obiskovalcev. To, seveda, velja predvsem za tiste, ki prihajajo iz Wuhana, pa tudi za vse druge, pri katerih bodo daljinski termometri na letališču ali potniških postajah zaznali povišano telesno temperaturo. Kitajsko politično vodstvo se od vsega najbolj boji panike. Zato so družbena omrežja še posebej cenzurirana. Kljub temu se skoznje prikradejo različne govorice in špekulacije. Med drugim se je že začela širiti vest, da gre pri koronavirusu za laboratorijski izdelek, ki se je izmuznil znanstvenikom, in da so proti njemu že izdelali cepivo. Znanstveniki na Kitajskem pa tudi v drugih državah se pospešeno ukvarjajo z iskanjem cepiva proti novemu koronavirusu, pri tem pa opozarjajo, da je to proces, ki lahko traja tudi več let. Proti sarsu, denimo, 17 let po njegovem izbruhu še vedno niso iznašli cepiva.
Pekinški urad za zdravstvo je v nedeljo potrdil, da v nekaterih bolnišnicah v glavnem mestu bolnike, okužene z wuhanskim virusom, zdravijo z zdravili, ki jih sicer uporabljajo pri virusu HIV. A zdravniki priznavajo, da so vse to poskusi in da še vedno marsičesa ne vedo.
Prav tako marsičesa ne vedo ekonomisti, ki že preštevajo škodljive vplive virusa na borze in cene nafte. Za velike sklepe je še prezgodaj. Pravzaprav se je vojna proti okužbi šele dobro začela.
Evropski center za nadzor in zaščito pred boleznimi ocenjuje tveganje za pojav novega virusa kot srednje visoko. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in oteženim dihanjem, kar je za pljučnico povsem običajno. Na podlagi poteka bolezni in bolnikovih težav okužbe z novim koronavirusom ne moremo ločiti od preostalih povzročiteljev pljučnic, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno testiranje. Kakšna je smrtnost zbolelih po okužbi, še ni znano. Večina tistih, ki so umrli, je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Inkubacija še ni poznana, glede na druge koronaviruse in prve podatke pa je verjetno med dvema in dvanajstimi dnevi, najbrž ne več kot štirinajst dni. N. M.
