Kdo je kriv za manipulacije finančnih velikanov?

Berlin – Kot da ne bi bilo že dovolj razlogov za boljši­ nadzor­ nad bankami v območju evra, so kriminalisti v sredo v obsežni raciji preiskali­ še sedež Deutsche Bank v Frank­furtu. Ali pa akcija, v kateri­ je sodelovalo okrog 500 pre­iskovalcev, dokazuje, da nacionalni nadzor nad bankami ­deluje čisto dobro?

Nekaj deset policijskih kombijev in več avtobusov je pred frankfurtska nebotičnika največje nemške in evropske banke pripeljalo pre­iskovalce, ki so si še enkrat ogledali podatke o milijonskih poneverbah, povezanih s certifikati za izpuhe ogljikovega dioksida, preiskovali so tudi v Berlinu in Düsseldorfu. Petim bankirjem so izdali zaporni nalog, še dvajset jih preiskujejo, tokrat ne le zaradi morebitnih davčnih utaj, ampak tudi zaradi suma pranja umazanega denarja in poskusov prikrivanja podatkov. Že pred letom so šest uslužbencev Deutsche Bank zaradi 230 milijonov evrov težkih utaj obsodili na večletno zaporno kazen, zdaj je, kot poročajo, v pre­iskavi tudi eden od vrhovnih direktorjev Jürgen Fitschen.

Vrtoglavi ples milijonov in milijard

Pri Deutsche Bank so očitno dovoljevali trgovanje z okoljskimi certifikati, čeprav je bilo kmalu jasno, da gre za prevare in poneverbe. Že pri lanskem procesu se je izkazalo, da so bankirji kupovali­ certifikate brez plačila davkov, a so to s pomočjo posrednikov in selitve poslov prikrili davčnim oblastem in tako pridobili na stotine milijonov evrov. To spominja na neslavno vlogo nemške bančne velikanke v ameriški nepremičninski krizi. Pri Deutsche Bank so bili tedaj v prvih vrstah razvijanja spornega poslovnega modela, s katerim so združevali tvegane hipoteke in jih prodajali naprej kot prvovrstne investicije. Vse te obtožbe nadgrajujejo sume, od poslovanja s sankcioniranimi državami, kot je Iran ali Sudan, do dvomljive vloge pri bankrotu ameriške finančne ustanove MF Global, pri katerem je med trgovanjem z obveznicami problematičnih evrskih držav menda neznano kam izpuhtela milijarda dolarjev.

Kar se tiče tovrstnih obtožb, pri Deutsche Bank niso osamljeni, podobnih dvomljivih postopkov sumijo tudi številne druge velike svetovne finančne ustanove, kar najbrž še krepi potrebo po boljšem nadzoru. V večini očitanih prestopkov namreč ne gre za majhne vsote, ampak pogosto kar za epicentre finančnih kriz in manipulacij. Še posebej pomembne so preiskave o obrestnih manipulacijah, pri katerih je menda poleg več kot šestnajstih največjih svetovnih bank sodelovala tudi Deutsche Bank: britanski, nemški in drugi preiskovalci zdaj poskušajo dokazati manipuliranje z dogovorjenimi obrestnimi merami libor in euribor, ki se dodajajo (zdaj nizkim) obrestim centralnih bank. Samo na liborskih obrestnih merah temeljijo finančne transakcije v višini petsto bilijonov evrov, poročajo poznavalci.

Je Goldman Sachs Grčiji pomagal do evra?

Finančna tveganja so v osrčju bančnih poslov. Pri številnih od teh obtožb bančniki s prstom kažejo na zakonodajalce, ki so jih dovoljevali, saj si je lahko predstavljati jezo njihovih delničarjev, če bi pri finančni gostiji sodelovali vsi, le oni ne. Včasih je bilo delovanje svetovnih finančnih ustanov res preveč »kreativno« in nemški komentatorji te dni ne omenjajo le domače Deutsche Bank, ampak tudi ameriško ustanovo Goldman Sachs. Evropsko sodišče je namreč razsodilo, da lahko pri Evropski centralni banki obdržijo v trezorjih dokumente, ki razkrivajo vlogo te ustanove pri sprejemu Grčije v območje evra. Številni opazovalci sumijo, da so pri Goldman Sachsu za Grčijo orkestrirali valutne in proračunske mahinacije, tako da so lahko državo, ki ni sodila v prvi evrski krog, vendarle sprejeli v družino skupne evropske valute. Posledice danes čutimo vsi. Evropsko sodišče je tožbo agencije Bloomberg zavrnilo in v Nemčiji zdaj tisti, ki bi radi izvedeli več o usodnem dogajanju pred sprejemom Grčije v območje evra, računajo le še na evrske upornike. Krščanski demokrat Klaus-Peter Willsch že zatrjuje, da bo na naslednjem zasedanju odbora bundestaga za proračun zahteval poročilo nemške vlade o tem vprašanju.

Še posebej ga zanima, ali je pri »trikih, s katerimi se je Grčija vrinila v evro«, sodeloval tudi sedanji predsednik ECB Mario Draghi, ki je bil med leti 2002 in 2005 pri Goldman Sachsu podpredsednik, odgovoren za evropske posle. »Prav Nemčija kot upnica milijardnih kreditov in varščin Grčiji mora zahtevati pojasnila,« je nemški politik povedal za časopis Die Welt, pri teh zahtevah ga podpira tudi vrsta nemških opozicijskih politikov.