Kdor se vozi z avtomobilom ali letalom, je grešnik

Politiki snujejo davek na izpuste ogljikovega dioksida, ki bi ga plačevali vsi onesnaževalci, tudi gospodinjstva

Objavljeno
08. maj 2019 06.00
Posodobljeno
08. maj 2019 06.00
Aktivisti Greenpeaca so na termoelektrarno v bližini Kölna projicirali ključne figure, ki lahko pospešijo zmanjšanje izpustov: kanclerko Angelo Merkel, gospodarskega ministra Petra Altmaierja, vodjo SPD Andreo Nahles ter ministra za transport Andreasa Scheuerja. FOTO: Reuters
Frankfurt – Nemčija ima velike težave pri doseganju ciljev o znižanju izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2020 bi morala izpuste v primerjavi z letom 1990 znižati za 40 odstotkov, a jih je do zdaj le za okoli 30 odstotkov. V prometu se izpusti celo zvišujejo, zato ministrica za okolje Svenja Schultze (SPD) predlaga obdavčitev ogljikovega dioksida za vse onesnaževalce, ne le za industrijo.

Nemčija naj bi bila po ambicioznih ciljih, ki si jih je določila pod taktirko kanclerke Angele Merkel, do leta 2050 energetsko neprepoznavna država – elektriko bi v 80 odstotkih pridobivali iz obnovljivih virov energije, izpuste toplogrednih plinov pa znižali do 95 odstotkov. A ti cilji so ogroženi. Poročila kažejo, da Nemčija ne bo dosegla vmesnih ciljev. Še več, na nekaterih področjih, kot sta promet in energetska obnova stavb, država ne zaznava nikakršnega napredka. Trende naj bi zdaj obrnili z dodatno obdavčitvijo klimatskih grešnikov, tudi navadnih državljanov.
 

Milijardne podnebne globe


image
Nemčija ne dosega postavljenih ciljev o znižanju izpustov. FOTO: Reuters
Navadni državljani so finančne posledice energetskega prestrukturiranja države do zdaj čutili neposredno predvsem pri cenah električne energije, sicer pa neposredno za onesnaževanje plačujejo le veliki onesnaževalci iz industrije v okviru trgovanja z emisijskimi kuponi. A po novem bi se to lahko spremenilo in bi tudi navadni državljani morali seči globlje v žep zaradi svojega do okolja neprijaznega življenjskega sloga. Nemčija bo po zadnjih ocenah vlade morala med letoma 2020 in 2023 zaradi nedoseganja podnebnih ciljev Bruslju plačati okoli 300 milijonov evrov kazni. Do leta 2030 pa bi se globe lahko zvišale celo na več deset milijard evrov.

image
INFOGRAFIKA: DELO


V nemški vladi zato razmišljajo o dajatvi na izpuste CO2, ki pa še zdaleč nima enotne podpore. Ne med strankami, ne znotraj posameznih strank. V CSU, sestrski stranki CDU so proti vsakršnim novim davčnim obremenitvam državljanov, v CDU pa imajo zelo različna mnenja. Predsednica stranke Annegret Kramp-Karrenbauer, na primer, meni, da bi morali v trgovanje z emisijskimi kuponi na evropski ravni poleg industrije vključiti promet, kmetijstvo in stavbe. Skratka, prepričana je, da uvedba ločenega davka ni smiselna. V CDU se bojijo negativnih odzivov gospodarstva in prav tako prebivalstva. Nemci – gospodinjstva kot gospodarstvo – imajo že zdaj tako rekoč najvišje cene električne energije v Evropi. Hkrati se v CDU bojijo, da bi se v državi lahko ponovili francoski rumeni jopiči, ki so šli na ulice prav zaradi načrtov predsednika Emanuela Macrona o obdavčitvi goriv z namenom znižanja izpustov toplogrednih plinov.

image
Nemčija si je postavila cilj, da bo do leta 2050 elektriko v 80 odstotkih pridobivali iz obnovljivih virov energije, izpuste toplogrednih plinov pa znižali do 95 odstotkov. FOTO: Reuters

 

Izpusti v prometu se povečujejo


Čeprav nemška družba načelno podpira boj proti podnebnim spremembam, so precej bolj nezadovoljni s finančnimi učinki energetskega prestrukturiranja. Po nedavnih raziskavah jih davek na CO2 podpira le od 18 do 34 odstotkov. Najbolj izpostavljen je promet. Izpusti toplogrednih plinov v prometu v Nemčiji se namreč povečujejo in so bili leta 2017 višji kot leta 1990. Vzrok za to je predvsem več prometa na cestah. A koliko naj bi znašala takšna dajatev in koga bo udarila po žepu? V SPD pravijo, da bodo dajatev podprli, če ta ne bo dodatno obremenila gospodarstva in gospodinjstev. Kar bi država pobrala pri energentih, naj bi torej državljanom vrnila nekje drugje. V stranki Zelenih, na primer, predlagajo, da bi prihodke iz dajatve vrnili revnejšim gospodinjstvom kot davčne olajšave. Minister za gospodarstvo Peter Altmaier (CDU) meni, da bi bilo bolj smiselno ljudem subvencionirati energetsko obnovo stavb, torej ponuditi korenček, ne palice. Minister se tudi boji, da bi bila uvedba dodatnega davka škodljiva za gospodarstvo. »Če bodo tretje države, kot je Kitajska, videle, da klimatske dajatve škodujejo gospodarstvu, bodo od ciljev odstopile in s tem bomo okolju res povzročili veliko škodo,« na previdnost pri uvajanju dodatnih davkov opozarja Altmaier.

V gibanju mladih Petki za prihodnost predlagajo, da bi tono ogljikovega dioksida obdavčili s 180 evri. To je zelo visoka vsota, saj se v politiki šušlja o precej nižjem davku, med 20 in 30 evri, ki pa bi jo z leti zvišali na okoli 80 evrov. Zagovorniki višjih dajatev opozarjajo, da morajo te biti dovolj visoke, da bodo vplivale na potrošniške navade ljudi, sicer niso smiselne. Kakorkoli že, z uvedbo neposredne obdavčitve CO2 v vseh sektorjih bi bila Nemčija ena redkih držav s takšno dajatvijo in bi se pridružila skandinavskim državam, Kanadi in še nekaterim. Na Švedskem davek znaša 120 evrov za tono CO2.
V gibanju mladih Petki za prihodnost predlagajo, da bi tono ogljikovega dioksida obdavčili s 180 evri. Na Švedskem davek znaša 120 evrov za tono CO2.