
Naročite se
|Prijavite se
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Parizu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom podpisal pismo o nameri za nakup do 100 bojnih letal Rafale, brezpilotnih letalnikov ter sistemov zračne obrambe. Dogovor, ki naj bi se izvajal v prihodnjih desetih letih, pomeni strateški premik v opremljanju ukrajinskih zračnih sil z zahodno tehnologijo.
Zelenski je na skupni novinarski konferenci v Elizejski palači dokument označil za »zgodovinski posel«, piše britanski časnik The Guardian.
Gre za predhodno zavezo Ukrajine, ki izraža interes za nakup serije francoske obrambne opreme, kar kaže na poglabljanje vojaškega sodelovanja med državama kljub negotovim razmeram na fronti.

Medtem ko diplomacija v zahodnih prestolnicah išče rešitve za prihodnost, se na terenu nadaljujejo tragični dogodki. V severovzhodni regiji Harkov je v ruskem raketnem napadu umrlo 17-letno dekle, piše Guardian. V napadu na mesto Berestin je bila hudo ranjena in je kasneje umrla v bolnišnici.
Guverner regije Oleg Sinegubov je sporočil, da je bilo v istem napadu ranjenih še najmanj devet ljudi, vključno s 16-letnim fantom, piše ukrajinski Kyiv Independent.
Sedem ranjencev je zaradi poškodb, ki jih je povzročila eksplozija, potrebovalo bolnišnično zdravljenje.
Napad se je zgodil le dan po tem, ko so ruski izstrelki v bližnjem mestu Balaklija ubili tri ljudi in jih ranili 15.

O spopadih poročajo tudi z druge strani fronte. Guardian še navaja vodjo okupiranega dela regije Doneck, ki ga je nastavila Moskva, Denisa Pušilina, ki je sporočil, da je ukrajinski napad »brez primere« poškodoval dve termoelektrarni – Zuivska in Starobeševe.
Posledica napada so obsežni izpadi električne energije v številnih naseljih, ustavile pa so se tudi kotlovnice in čistilne naprave za vodo.
Napetosti so se zaostrile tudi na ključnih izvoznih poteh na jugu Ukrajine. Tiskovna agencija AP poroča, da je v regiji Odesa dron zadel tanker MT Orinda, ki pluje pod turško zastavo, in povzročil požar. Incident se je zgodil v pristanišču Izmail na Donavi, le dan po tem, ko je Zelenski podpisal dogovor o uvozu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) prek Grčije na to območje.
Turški direktorat za pomorske zadeve je potrdil, da je bil tanker zadet med raztovarjanjem utekočinjenega naftnega plina (LPG). Vseh 16 članov posadke se je varno evakuiralo in nihče ni bil poškodovan, vendar je napad povzročil precejšnjo gmotno škodo.

Incident je sprožil preplah v sosednji Romuniji. Oblasti so preventivno odredile evakuacijo prebivalcev in živali iz dveh vasi v bližini meje, Plauru in Ceatalchioi, saj je zaradi narave tovora na tankerju (LPG) obstajala nevarnost večje eksplozije.
Rusija že dlje časa uporablja drone in rakete za napade na pristaniško infrastrukturo v regiji Odesa, ki je vitalnega pomena za ukrajinski uvoz in izvoz.
V Združenih državah Amerike se spreminja zakonodaja, ki se nanaša na sankcije proti Rusiji. Guardian poroča, da je visoki uradnik Bele hiše potrdil pripravljenost predsednika Donalda Trumpa za podpis nove zakonodaje, vendar pod pogojem, da ohrani končno pristojnost odločanja o teh ukrepih.
Senator Lindsey Graham je po navedbah Kyiv Independenta napovedal, da si bo kongres ponovno prizadeval za sprejetje dvostrankarskega zakona. »Zelo sem zadovoljen, da bo kongres s predsednikovim blagoslovom nadaljeval sprejemanje zakona, ki bo predsedniku Trumpu zagotovil več orodij za končanje prelivanja krvi v Ukrajini,« je dejal Graham.

Predlagana zakonodaja naj bi predsedniku omogočila večjo fleksibilnost pri izvajanju pritiska na Moskvo, vključno z možnostjo uvedbe sekundarnih sankcij proti trgovinskim partnerjem Rusije.
Vojna še naprej povzroča nestabilnost tudi zunaj neposrednega območja spopadov. Poljski premier Donald Tusk je eksplozijo na delu železniške proge, ki se uporablja za dobavo pomoči Ukrajini, označil za »dejanje sabotaže brez primere«, ki bi lahko vodilo v katastrofo, poroča Guardian.
Poljsko tožilstvo je sprožilo preiskavo zaradi »dejanj sabotaže teroristične narave«, ki naj bi bila storjena v imenu tuje obveščevalne službe.

V Parizu pa so se znova oglasile družine ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno deportirani v Rusijo. Guardian poroča o »redko videni novinarski konferenci«, na kateri so svojci opozorili, da so vsi stiki z otroki prekinjeni. Darina Repina, zakonita skrbnica dveh otrok, odpeljanih po invaziji leta 2022, je dejala, da ruske oblasti ignorirajo vse uradne zahteve za njihovo vrnitev.
Medtem ko Zahod krepi sankcije, Moskva poglablja vezi s Pekingom. Kitajski premier Li Qiang je med srečanjem z ruskim premierom Mihailom Mišustinom v Moskvi potrdil pripravljenost Kitajske na širitev sodelovanja v energetiki in kmetijstvu, še navaja Guardian.
Komentarji