Kijev znova grozi vzhodu svoje države

Po nedeljskih volitvah v vzhodnih, »proruskih« predelih Ukrajine, ki jih niso priznali ne v Evropski uniji ne v ZDA, uradne kijevske oblasti znova grozijo, da si bodo za vsako ceno povrnile nadzor nad »zasedenimi vzhodnimi regijami«.

Predsednik Petro Porošenko je že v začetku tedna, takoj po razglasitvi volilnih rezultatov v uporniškem vzhodnoukrajinskem delu države, zagrozil, da bo uradni Kijev ustavil mirovni proces in preklical dogovore, sklenjene 5. septembra v beloruskem glavnem mestu Minsk. »Separatisti« naj bi namreč z volitvami v Donecku in Lugansku sami prvi prekršili sporazume, zato bo ukrajinska vlada ustrezno ukrepala in svoje načrte »preoblikovala« v skladu s spremenjenimi razmerami.

Oblasti v Kijevu nameravajo po besedah predsednika razveljaviti zakon, ki je »separatistom« zagotavljal amnestijo, spornim vzhodnim regijam pa triletno delno avtonomijo, kajti v doneškem bazenu so izvedli sporne volitve in s tem, kot je dejal Porošenko, »sami ogrozili mirovni proces ter krepko poslabšali razmere«. Ključni namen dogovorov iz Minska je namreč bil zagotoviti premirje, končati vojaške spopade, v Donecku in Lugansku pa omogočiti komunalne volitve v skladu z ukrajinskimi zakoni. Separatisti pa so ta dogovor prekršili, saj so samovoljno izvedli nekakšne »predsedniške in parlamentarne volitve«, ki jim odrekajo legitimnost tudi v Evropski uniji in ZDA. Rezultate volitev je priznala samo Rusija, ki trdi, da bi morala vlada v Kijevu izvoljene vzhodnoukrajinske voditelje zdaj priznati za svoje legitimne pogajalske partnerje in z njimi nadaljevati dogovarjanje o prihodnji ureditvi države. Po mnenju Kremlja so bili namreč izvoljeni s prepričljivo večino, zato lahko z vso potrebno avtoriteto zastopajo »voljo prebivalstva jugovzhodne Ukrajine«.

Priprave na nove spopade

V ukrajinski krizi se torej predvsem po zaslugi tako imenovanih »zunanjih sil«, ki so že do zdaj v največji meri krojile, usmerjale in podžigale ukrajinska notranjepolitična nasprotja, lahko pripravimo na novo fazo zaostrovanj. Militantni proruski separatisti, ki se lahko sklicujejo tudi na volilno podporo večinskega dela prebivalstva, si ob izdatni ruski podpori zagotovo ne bodo pustili vzeti vetra iz jader, v prozahodnem uradnem delu Ukrajine, ki ga s sklicevanjem na neveljavnost nedeljskih volitev v Donecku in Lugansku izdatno podpirajo tako v EU kot v ZDA, pa že grozijo, da si nameravajo za vsako ceno povrniti popoln nadzor nad celotno državo.

Zunanji minister Pavlo Klimkin je v tednu po volitvah že večkrat ponovil, da nekatere dele države očitno še vedno obvladujejo »proruski teroristi in ruske enote« in da Kijev tega ne namerava več tolerirati. »To so ukrajinska ozemlja, zato jih bomo vzeli nazaj,« je izjavil za nemški Bild. Od Evropske unije je, če se bodo razmere znova zaostrile, vnaprej zahteval ostre dodatne sankcije proti Rusiji, ki pa so ta trenutek videti malo verjetne.

»Strateški prelom« z Rusijo

V Bruslju se namreč kljub nepriznavanju volitev na vzhodu Ukrajine in razpravljanju o novih sankcijah dobro zavedajo škode, ki jo je članicam že do zdaj povzročilo zaostrovanje odnosov z Rusijo. Nova evropska zunanja ministrica, Italijanka Federica Mogherini, zato previdno opozarja zgolj na »nove ovire«, ki so jih v ukrajinskem mirovnem procesu povzročile volitve v Donecku in Lugansku, dokaj zadržano pa deluje tudi novi generalni sekretar Nata, Norvežan Jens Stoltenberg. Najglasnejši je tako postal vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, Američan Philip Breedlove, ki je zaradi še vedno prisotnih ruskih groženj Pentagon menda že zaprosil za dodatne enote in oborožitev. V Evropi naj bi zaradi rastočega ruskega pritiska na Vzhodno Evropo, Baltik, Poljsko in Romunijo nujno potrebovali še več rotirajočih vojaških enot. Nato se namreč v ukrajinski krizi, kot je Breedlove izjavil za ameriški tednik Defence News, bliža »strateški točki preloma« v odnosih z Rusijo.