Kitajski predsednik se hvali z napredkom žensk, a aktivistke so utišane

V Pekingu je v ponedeljek potekal svetovni vrh, na katerem so razpravljali o pravicah žensk. Udeleženke in udeležence je nagovoril kitajski predsednik Xi Jinping in pohvalil »zgodovinske dosežke« na področju enakosti med spoloma, poroča Guardian. Xi je poudaril, da se je stopnja umrljivosti mater zmanjšala za skoraj 80 odstotkov, ženske pa da so udeležene pri številnih pomembnih odločitvah na področju družbenega upravljanja. 

Konferenca je potekala ob 30. obletnici zgodovinskega srečanja, ki so ga leta 1995 organizirali prav tako v Pekingu. Udeležila se ga je tudi tedanja prva dama ZDA Hillary Clinton in v svojem govoru poudarila, da so »pravice žensk človekove pravice«.

Predsednik Xi je po poročanju Guardiana napovedal visoki denarni donaciji organizaciji Združenih narodov za ženske ter organizaciji za enakost med spoloma. A realnost glede pravic žensk in enakosti med spoloma je na Kitajskem malo manj svetla, kot jo želijo prikazati tamkajšnje oblasti.

Aktivistka Lü Pin, ki danes živi v New Jerseyju, je ustanovila feministično organizacijo v svoji nekdanji domovini, vendar jo je bila leta 2018 prisiljena zapreti. Tudi sicer so aktivistke na Kitajskem utišane. »Feministične dejavnosti v javni sferi so močno omejene,« je dejala Lü Pin, ki od leta 2015 živi v ZDA. Na protestu zaradi spolnega nadlegovanja na javnih prevoznih sredstvih so oblasti namreč pridržale več njenih somišljenic. 

Xi Jinping s soprogo na srečanju žensk v Pekingu. FOTO: Ken Ishii/AFP

Xi Jinping je v kitajski politiki naredil velik patriarhalni preobrat. Med 24 člani politbiroja ni nobene ženske. Kitajska vlada ženske redno spodbuja k »spoštovanju tradicije« in rojevanju otrok, da bi državi tako pomagale pri spopadanju s padanjem rodnosti. Leta 2023 je predsednik na primer dejal, da bi morala Kitajska »gojiti novo kulturo zakonske zveze in rojevanja otrok«.

V državi, še poroča Guardian, je še nekaj neodvisnih blogerk in komentatork, ki se osredotočajo na ženska vprašanja, vendar so vse pod močnim pritiskom. Septembra je bil izbrisan uradni profil vplivne feministične blogerke Jiang Chan na WeChatu.

Konferenca je potekala ob 30. obletnici zgodovinskega srečanja, ki so ga leta 1995 organizirali prav tako v Pekingu. FOTO: Ken Ishii/AFP

Njeni članki so imeli več kot 100.000 ogledov na mesec. Januarja pa so bili brez pojasnila izbrisani profili vlogerke Wang Huiling, ki je imela na kitajski različici TikToka več kot štiri milijone sledilcev. Aprila so oblasti prepovedale ponatis njene knjige spominov, ki jo je izdala leta 2021.

Natančnega razloga za prepoved po poročanju Guardiana ne pozna, sumi pa, da so se ustrašili njenega vpliva na spodbujanje neodvisnosti pri ženskah.