Kjoto proti Cancúnu: protokol obvisel v zraku

Cancún - »Japonska se pod nobenim pogojem in nikakršnimi okoliščinami ne bo zavezala k cilju, kot ga je določal protokol. Razprave o njegovem podaljšanju ne bodo prinesle rezultata,« je pred osuplimi udeleženci konference poudaril predstavnik japonske vlade in se namesto tega zavzel za nov zavezujoč dokument, ki bi zajel vse glavne onesnaževalke.

Zastarelost protokola, ki vključuje 16 najrazvitejših držav (ZDA ga niso ratificirale, Kitajska, kljub temu da je največja onesnaževalka, pa se šteje med države v razvoju) in s tem pokriva le 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v ozračje, je za Tokio zadosten razlog, da ga udeleženke konference s tokratnim krogom pogajanj enkrat za vselej obidejo. Tretje največje gospodarstvo na svetu je svoje pomisleke o nadgrajevanju sporazuma v preteklosti sicer že večkrat izrazilo; nihče pa ni bil pripravljen na tako ostro in kategorično stališče, ki bi v skrajnem primeru po ocenah nekaterih opazovalcev lahko pomenilo tudi začetek propada mehiškega vrha.

Prva od razvitih udeleženk, ki je tudi uradno dejala, da Kjoto ni in nikoli ne bo dobra podlaga za oblikovanje pravnozavezujočega dogovora o zmanjševanju izpustov ogljikovodikov v ozračje, svoje stališče gradi na prepričanju, da bi s podaljšanjem veljavnosti dokumenta ta obšel njene glavne gospodarske tekmice - Kitajsko, Indijo in ZDA. Jun Arima, predstavnik japonskega ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo, v Cancúnu namesto tega pričakuje »nov zavezujoč sporazum, v katerega bodo vključene vse glavne onesnaževalke«.

Možnosti, da gre pri vsem skupaj za pogajalski manever spričo pomislekov, ki jih je gospodarska velesila izrazila v preteklosti, ni veliko. Odzivi predstavnikov različnih držav, predvsem s strani EU in G77 - skupine držav v razvoju, so v sredo in danes vključevali svarila pred težo, ki jo je dogovarjanje o usodi kjotskega protokola nosilo lani v Københavnu. Spomnimo, nezmožnost konsenza o tem, ali bo zavezujoči dogovor le nadgradnja dve desetletji starega protokola ali pa bo šlo za povsem nov dokument, je bil glavni vzrok za neuspeh danskih pogajanj. Japonska delegacija skope izjave njenega predstavnika po pisanju Guardiana in AFP dodatno ni želela pojasnjevati.

»Povsem očitno je, da smo zelo razočarani,« je v odzivu na dogajanje za AFP dejal Wendel Trio iz Greenpeacea. Okoljevarstvene organizacije in politični aktivisti, ki spremljajo razvoj dogodkov na Jukatanu, potezo Japonske v celoti obsojajo. »S tem država samo sebe izolira od preostalega sveta. Takšen korak ogroža napredek, ki ga v Cancúnu potrebujemo,« je stališče organizacije Prijatelji zemlje pojasnil predstavnik Juri Onodera.

Novico, ki je v javnosti odjeknila le dan zatem, ko je glavni podnebni pogajalec EU Artur Runhe-Metzger pred nekatere od udeleženk prišel s pobudo, da pri t. i. podnebni pomoči revnejšim državam ne bi šlo za pomoč v pravem pomenu besede, ampak le za posojila, so organizatorji poskušali kar se da omejiti. Glavna podnebna pogajalka ZN Cristiana Figueres je ob tem dejala, da japonsko stališče ni novo; »jasno pa je, da bodo strani morale biti bolj fleksibilne in skupaj najti kompromis,« je še poudarila.