
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Na ključnih parlamentarnih volitvah v Moldaviji, ki so odločile, ali se bo država trdneje zasidrala na poti proti Evropski uniji ali znova zdrsnila v orbito Moskve, je po preštetih 99,91 odstotka glasov znano, da je volitve dobila proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) predsednice Maie Sandu.
Prejela je več kot 50 odstotkov glasov, medtem ko je njen glavni tekmec, proruski Domoljubni volilni blok (BEP), zbral dobrih 24 odstotkov podpore.
Uradni izid bo znan po preštetju glasov iz večjih mest in glasovnic iz tujine, kjer se pričakuje močna podpora stranki PAS. Rezultat, ki presega napovedi predvolilnih anket, stranki po poročanju medija Antena3, romunske podružnice CNN, po prerazporeditvi glasov strank, ki niso presegle praga, obeta udobno večino 55 sedežev v 101-članskem parlamentu.

To je pomemben uspeh za predsednico Sandujevo, nekdanjo uradnico Svetovne banke s harvardsko izobrazbo, ki si je postavila cilj Moldavijo v petih letih pripeljati v Evropsko unijo.
»Vložek je bil ogromen,« je dejala ob oddaji glasu in poudarila, da bo imela Moldavija zdaj »priložnost, da utrdi svojo demokracijo, zaščiti svoj prostor in nadaljuje pot vključevanja v EU«.
V EU in evropskih državah, med njimi v Sloveniji, pozdravljajo izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Moldaviji, na katerih si je večino znova zagotovila proevropska vladajoča stranka. V Bruslju, Parizu, Varšavi in Berlinu rezultat vidijo kot potrditev izbire evropske prihodnosti države in izpostavljajo, da ji je uspelo zajeziti rusko vmešavanje.
»Čestitke Moldaviji za uspešne volitve v zahtevnem okolju. Moldavci so izbrali svojo prihodnost in kažejo pogum ter odpornost na rusko vmešavanje. Slovenija bo podpirala Moldavijo na njeni proevropski poti,« je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo.
Tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas so v odzivu izpostavili, da je odločitev Moldavcev jasna privolitev v evropsko prihodnost.
»Evropa. Demokracija. Svoboda,« je zapisala von der Leyen in izpostavila, da odločnosti prebivalcev Moldavije ni zmogel zlomiti noben poskus sejanja strahu ali delitev.
Costa je ob tem izpostavil ruske poskuse širjenja dezinformacij in kupovanja glasov v predvolilnem obdobju.
»Soočeni s pritiskom in vmešavanjem Rusije so izbrali demokracijo, reformo in evropsko prihodnost,« je poudarila Kallas in tako kot Costa zagotovila podporo Kišinjovu na poti približevanja EU.
Moldavija je pristopna pogajanja za vstop v EU začela junija lani. Ob rezultatu volitev jim je danes čestitala tudi za širitev pristojna komisarka Marta Kos, ki je dodala, da se sedaj začenja naloga poenotenja Moldavcev na poti v unijo.
Odzivi s podobno vsebino se vrstijo tudi iz evropskih prestolnic. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako izpostavil odločitev Moldavcev kljub poskusom vmešavanja in pritiskov ter Kišinjovu zagotovil podporo pri evropskem projektu in želji po svobodi in suverenosti.
Poljski premier Donald Tusk je v čestitki moldavski predsednici Maii Sandu in njeni stranki Stranka akcije in solidarnosti (PAS) izpostavil odločitev za Evropo in zoperstavljanje Rusiji. »Niste le rešili demokracije in ohranili evropske usmeritve, temveč ste tudi ustavili Rusijo v njenih poskusih, da prevzame celotno regijo,« je sporočil.
Podporo na poti v EU je Moldaviji izrazil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul.
STA
Volilna nedelja je bila po poročanju tujih medijev izjemno napeta, kampanjo pa so zaznamovali očitki o obsežnem ruskem vmešavanju – od podkupovanja volivcev in dezinformacijskih kampanj do groženj z nasiljem.
Moldavsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so volišča v Belgiji, Italiji, Romuniji, Španiji in Združenih državah prejela lažne grožnje z bombami, kar so označili za »del napada Ruske federacije na volilni proces v Republiki Moldaviji«.

Poleg tega so po besedah moldavskega premiera Dorina Receana hekerji izvedli kibernetske napade na vladne spletne strani in infrastrukturo, povezano z volitvami.
»Vsi napadi so bili zaznani in nevtralizirani v realnem času, ne da bi vplivali na volilni proces,« je zatrdil Recean.
Policija je že v dneh pred volitvami aretirala več deset oseb, ki so se domnevno v Srbiji urile za povzročanje »množičnih nemirov«. »Poskusov Rusije, da bi ugrabila volilni proces, je bilo ogromno,« je po zaprtju volišč dejal vodja stranke PAS Igor Grosu, kot navaja Euronews.
Eden glavnih tekmecev predsednice Sandu, proruski voditelj Igor Dodon, je še pred objavo izidov razglasil zmago svojega bloka in pozval k protestom.

»Državljani so glasovali. Njihov glas je treba spoštovati, tudi če vam ni všeč,« je sporočil predsednici.
A glasovi Moldavcev, na katere je odločilno vplivala tudi velika diaspora, so pokazali drugačno sliko. »Glasovala sem za mir v Moldaviji, za boljše življenje in rast našega gospodarstva,« je za BBC povedala volivka Marina v Kišinjevu.
Rezultati volitev so bili po poročanju časnika Guardian z olajšanjem sprejeti v Bruslju, kjer so se bali, da bi Moskva lahko pridobila pomembno oporišče v strateško ključni regiji.
Evropski poslanci so pri tem opozorili, da so bile te volitve morda zadnja priložnost, da Rusija spremeni evropsko usmeritev države. Kljub temu da se Moldavija sooča z visoko inflacijo in posledicami vojne v sosednji Ukrajini, kaže, da so volivci znova podprli pot proti polnopravnemu članstvu v Evropski uniji.
Komentarji