Kljub premirju na vzhodu odmevali streli

Kijev − Začasna prekinitev ognja, h kateri je včeraj pristopil tudi del proruskih upornikov na vzhodu države, za zdaj ni povsem utišala orožja. Ukrajinske varnostne sile so upornike obtožile, da so obstreljevali nadzorne točke blizu mesta Slavjansk, na drugi strani so separatisti vojski očitali, da je streljala na njihove položaje v bližini mesta Lugansk. Poleg tega so proruski separatisti v bližini mesta Slavjansk danes sestrelili vojaški helikopter, pri čemer je po prvih podatkih umrlo vseh devet vojakov, ki so bili na krovu.

Premier samooklicane ljudske republike Doneck Aleksander Borodaj je v začasno premirje, ki se bo izteklo v petek zjutraj, privolil po včerajšnjih pogovorih z ruskim veleposlanikom v Kijevu Mihaelom Zurabovom, nekdanjim ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo in predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). »Upamo, da bomo v obdobju premirja našli skupni jezik in začeli pogovore o pogajanjih, s katerimi bi mirno rešili konflikt,« je povedal Borodaj in dodal, da bodo spoštovanje premirja nadzorovali ruski opazovalci in predstavniki Ovseja. K začetku pogajanj med vzhodom in zahodom Ukrajine je po poročanju STA pozval tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin, za katerega je dvostranska prekinitev ognja obetaven začetek.

Teden dni dolgo premirje predstavlja prvo točko mirovnega načrta, ki ga je za umiritev in stabilizacijo razmer v državi začrtal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Kot smo že poročali, mirovni načrt predvideva uvedbo desetkilometrskega tamponskega območja ob meji z Rusijo. Ukrajina namreč trdi, da čez mejo z mogočno vzhodno sosedo v državo prihajajo borci ter zaloge orožja in druge vojaške opreme za proruske separatiste. Podrobnosti morebitne tamponske cone ob meji z Rusijo, katere nadzor Kijevu povzroča precejšen glavobol, niso znane. Načrt zahteva tudi razorožitev proruskih separatistov, a jim hkrati ponuja svobodo pred preganjanjem, če odložijo orožje in pred tem niso zagrešili »resnih zločinov«. Predvideva tudi vzpostavitev koridorja, ki bo »ruskim in ukrajinskim plačancem omogočil, da zapustijo državo«, in izpraznitev vseh zasedenih poslopij. Zahteva tudi osvoboditev vseh talcev, lokalne oblasti pa poziva, da prevzamejo svoje naloge. Načrt predvideva tudi predčasne parlamentarne volitve po vsej državi in lokalne volitve v regijah. Ponuja popravek ustave, ki bi omogočil decentralizacijo oblasti, in zagotavlja polne pravice ruskega jezika.

Pristop upornikov k premirju in poziv k pogovorom pa je po poročanju francoske AFP predsednika spravil v zadrego − ob prisegi je namreč obljubil, da se ne bo pogajal z uporniki, ki so si roke umazali s krvjo. S kom točno se ne namerava pogajati, ni pojasnil, je pa uradna Moskva iz njegovih besed razbrala, da ima v mislih prav voditelje uporniških gibanj. Moskva, ki je podprla Porošenkov mirovni načrt, se sicer že od vsega začetka zavzema za neposredna pogajanja med Kijevom in uporniki na vzhodu.

Razmere v Ukrajini bodo tudi glavna tema pogovorov na vrhu Evropske unije, na katerem bi lahko voditelji članic podprli nove sankcije proti Rusiji, če bodo ocenili, da je bil njen prispevek k miru nezadosten. Prav tako naj bi v petek Ukrajina podpisala asociacijski sporazum z Evropsko unijo, s čimer bo stkala tesnejše gospodarske in trgovinske odnose z EU. Ruska Ria Novosti poroča, da se je Ukrajina z mogočno vzhodno sosedo pripravljena pogajati o implementaciji gospodarskega dela sporazuma z EU. »Učinek uveljavitve sporazuma bo vsekakor pozitiven, tudi ko gre za gospodarske odnose z Rusijo. Pripravljeni smo, če so kakršnikoli pomisleki, nadaljevati učinkovita posvetovanja. Seveda ne o vsebini sporazuma, a smo se pripravljeni posvetovati o implementaciji sporazuma,« je včeraj zatrdil ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin.