Kljub štiridnevnemu delovniku, ki je tukaj že nekaj običajnega, BDP raste

Medtem ko se po svetu vrstijo burne razprave in pilotni projekti o štiridnevnem delovnem tednu, so na Nizozemskem ta koncept že tiho vpeljali v vsakdanje življenje.

Nizozemska je postala država z najvišjim deležem zaposlenih s krajšim delovnim časom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), poroča Financial Times. Prav tako imajo najkrajši povprečni delovni teden v Evropski uniji, navaja isti vir.

Povprečen Nizozemec, star med 20 in 64 let, na svojem glavnem delovnem mestu dela le 32,1 ure na teden, ugotavlja Eurostat. Za primerjavo, povprečje v Evropski uniji je po podatkih Eurostata za leto 2024 znašalo 36 ur, medtem ko je zaposlena oseba v Sloveniji po podatkih Eurostata, delala 38 ur na teden.

Ta preobrazba se je na Nizozemskem začela v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ženske množičneje vstopale na trg dela, večinoma v vlogah s krajšim delovnim časom, piše Financial Times.

Preobrazba delovnega časa na Nizozemskem se je začela v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

To je, kot navaja Economic Times, ustvarilo model, ki so ga mnogi poimenovali »model enega in pol dohodka«. Takšno ureditev je spodbujal tudi davčni in socialni sistem, še dodaja isti medij.

Sčasoma se je delo s krajšim delovnim časom normaliziralo in postalo priljubljeno tudi med moškimi, še posebej tistimi z majhnimi otroki, ki si pogosto vzamejo tako imenovani »očkov dan« (»papa dag«) za varstvo otrok, še poroča Financial Times.

V Sloveniji je slika drugačna; po podatkih SURS-a za leto 2024 je med zaposlenimi le nekaj manj kot 10 odstotkov takšnih, ki delajo krajši delovni čas, med njimi pa je več kot dve tretjini žensk.

Starša iz Kalifornije za sinov samomor krivita chatgpt

Nasprotniki krajšega delovnega tedna pogosto svarijo pred gospodarsko katastrofo, a nizozemski primer kaže, da so takšne napovedi morda pretirane, ocenjuje Financial Times. Kljub krajšemu delovnemu času Nizozemska ostaja eno najbogatejših gospodarstev v Evropski uniji glede na bruto domači proizvod na prebivalca, ugotavlja isti vir.

Nizozemska je postala država z najvišjim deležem zaposlenih s krajšim delovnim časom v OECD. FOTO: Wut Moppie/Shutterstock

To dosega z visoko produktivnostjo na uro in izjemno visoko stopnjo zaposlenosti, pojasnjuje Economic Times. Po podatkih OECD je bilo konec leta 2024 na Nizozemskem zaposlenih 82 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva, v primerjavi s 75 odstotki v Združenem kraljestvu in 72 odstotki v Združenih državah Amerike.

Seveda pa sistem ni brez pomanjkljivosti, opozarjajo pri Financial Times. Čeprav je delo s krajšim časom razširjeno, to ni prineslo popolne enakosti med spoloma, saj ženske še vedno veliko pogosteje delajo krajši delovni čas, kar zavira njihovo napredovanje v karieri, ugotavlja poročilo OECD iz leta 2019.

Ekipa štirih s pomočjo umetne inteligence nadomesti delo tridesetih

Po tem poročilu le 27 odstotkov vodstvenih položajev na Nizozemskem zasedajo ženske, kar je ena najnižjih stopenj v OECD. Poleg tega se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem delovne sile, zlasti v sektorjih, kot je šolstvo, še dodaja Financial Times.

Kljub temu pa so koristi očitne. Študije, ki jih omenja Euronews, kažejo, da krajši delovni teden izboljša duševno in fizično zdravje zaposlenih ter zmanjšuje izgorelost. To potrjuje tudi nizozemska izkušnja, kjer je morda najpomembnejši argument v prid krajšemu delu tisti, ki presega zgolj ekonomske kazalnike.

Povprečen Nizozemec, star med 20 in 64 let, na svojem glavnem delovnem mestu dela le 32,1 ure na teden. FOTO: Shutterstock

Na koncu je treba poudariti, da nizozemski model ni enoznačen. Kot pojasnjuje Louis Goulmy, nizozemski partner organizacije 4 Day Week Global, veliko ljudi ne dela krajšega delovnega tedna s polnim plačilom, temveč svoje polne ure stisnejo v štiri dni, kar pomeni delo po devet ur na dan.

Nemški problem

To po njegovem mnenju zgreši bistvo, saj se s tem ne zmanjšajo obremenitev. Kljub temu nizozemska izkušnja po besedah Sarah O'Connor iz Financial Times dokazuje, da je delo mogoče organizirati na veliko različnih načinov. Ne gre za iskanje utopične rešitve, temveč za sprejemanje kompromisov, ki uravnotežijo gospodarske cilje z blaginjo celotne družbe, zaključuje Financial Times.