Celje – V slovenskih šolah in vrtcih je vse več otrok priseljencev. Nepoznavanje jezika je velika ovira in povečuje njihovo stisko, s tem pa se težko spopadajo tudi nekateri učitelji. Možnosti za krepitev kompetenc učiteljev ni malo in nekatere šole otroke tudi uspešno vključujejo. Da je prav šola tista, ki mora poskrbeti za vse učence, ne le slovenske, opozarja tudi varuh človekovih pravic.

»Vsak šoloobvezni tujec se lahko brez znanja našega jezika vključi v osnovno šolo. Vključijo ga v redni pouk, kjer mora učitelj razlagati, učiti, pomagati že 25 in več učencem, ministrstvo pa pričakuje, da se bo učitelj ukvarjal in učil slovensko še učenca iz tuje države,« piše v enem od anonimnih pisem, ki sicer vsako leto prihajajo na različne naslove po začetku šolskega leta. Anonimni pisec je z območja Celja in trdi, da ministrstvo za šolstvo kljub prošnjam šol, naj ukrepa, ne stori nič. Z ministrstva sporočajo, da niso prejeli nobene pritožbe glede dela s priseljenci.

Njihovo število se povečuje, s tem pa tudi izzivi, kako jim pomagati. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo konec septembra v Sloveniji 163.173 tujcev, največ iz Bosne in Hercegovine, sledita Kosovo in Srbija. Otrok priseljencev, za katere so prošnje za dodaten pouk slovenščine poslali iz 318 osnovnih šol, je bilo v lanskem šolskem letu 3264, kar je 537 več kot leto prej.


 

Takojšnja vključitev

Z letošnjim šolskim letom veljajo nova pravila glede njihovega vključevanja, po katerih so ti otroci deležni dodatnih ur slovenščine. Pravila so zasnovali na podlagi predloga programa dela z otroki priseljenci, ki je nastal v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad.

V projektu deluje tudi socialna pedagoginja Ksenija Novak iz III. osnovne šole Celje, ki ugotavlja, da je najbolje, če tem učencem takoj zagotovijo pomoč pri učenju jezika, in da je projekt tudi velika podpora učiteljem: »Kako naj v razred vključijo tega otroka, mu pomagajo in ga tudi sami naučijo nekaj besed.«
 

»Najlepša slovenska beseda je prijateljica«

Hitro vključevanje je pomembno tudi zato, da čim prej dobijo prijatelje. Dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica spletnega časopisa za otroke Časoris, je za projekt Zgodbe otrok sveta dobila že dve mednarodni nagradi, eno pred tednom dni v Barceloni. Pravi, da je največja stiska otrok osamljenost: »Tudi če o njej ne govorijo. Kot je rekla Kinda iz Sirije: najlepša slovenska beseda je prijateljica.«

Merljak Zdovčeva je dodala, da otrokom priseljencev nepoznavanje jezika povzroča veliko stisko, delo z njimi pa kaže dobre rezultate: »Veliko otrok je povedalo, da bodo, ko bodo veliki, počeli nekaj, s čimer bodo pomagali ljudem. Ker so hvaležni, da so drugi pomagali njim.«


 

Ključni so učitelji

Kako bodo otroka sprejeli sošolci, je velikokrat odvisno od tega, ali je učitelj oziroma ravnatelj naklonjen integraciji, opozarjajo sogovorniki. Tovrstnih težav se, kot kaže, zavedajo tudi na ministrstvu za šolstvo, kjer imajo do leta 2021 projekt za krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev. Cilj tega je uspešno vključevanje priseljenih otrok v šole, spodbujanje medkulturnega dialoga, sprejemanje drugačnosti in priprava predloga programa za delo s temi otroki.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je povedal, da do zdaj še niso prejeli pobude v zvezi s tovrstno problematiko. Zamisli, da bi otroke priseljencev drugje, ne v šolah, učili slovenščine, po njegovem mnenju niso sprejemljive: »Šola je obvezna in mora, če ima otroke, ki so jezikovno manj kompetentni, za to poskrbeti. V Sloveniji imamo zelo veliko primerov dobrih praks. Učitelji morajo individualno pristopati k vsem otrokom; tistim, ki so bolj ali manj nadarjeni, jezikovno zelo ali manj kompetentni. To je poslanstvo šole.«