Ko nemški politiki hočejo orožje ali odstopajo
V Nemčiji je čedalje več groženj politikom – kako jih preprečiti?
Odpri galerijo
Da lahko grožnje vodijo v okrutna dejanja, je pokazal tudi lanski umor politika Walterja Lübckeja. Foto: Reuters
Frankfurt – Od atentata na politika Walterja Lübckeja nemški politiki intenzivno razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi si zagotovili večjo varnost. V minulih tednih so znova oživile razpravo grožnje županu Kamp-Lintforta, mesta severno od Düsseldorfa, Christophu Landscheidtu. Ta je zaradi strahu pred skrajneži hotel kupiti tudi orožje, a za to ni dobil dovoljenja.
Nemška policija je lani obravnavala 1241 kaznivih dejanj proti javnim uslužbencem in politikom, ki so imela politično motivirano ozadje. Večina groženj politikom izvira iz skrajno desne scene, so ugotovili policisti. A tudi skrajna levica je velikokrat zagrozila politikom, predvsem tistim iz vrst Alternative za Nemčijo (AfD). Groženj politikom je po oceni raziskovalcev čedalje več, zato nemška vlada razmišlja o dodatnih ukrepih za zagotovitev varnosti politikov in javnih uslužbencev. A o tem, kako to doseči, imajo različna mnenja. Ta se krešejo od takrat, ko je župan Landscheidt neuspešno poskusil dobiti dovoljenje za nošenje orožja. Zaradi tega se je obrnil na sodišče, kjer poskuša dokazati upravičenost do nošenja orožja.
Predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je ideje o »oborožitvi politikov in javnih uslužbencev« ostro zavrnila. »Odgovornost države je zaščititi politike. Oborožitev ni prava pot. Vse več napadov na politike, javne uslužbence, policiste in reševalce je tudi odsev spreminjajočega se ozračja v državi,« je dejala in napovedala, da bodo lokalnim politikom zagotovili varovanje.
A pritiski so marsikdaj tolikšni, da so nekateri politiki raje predali mandate in upali, da bodo s tem grožnje prenehale. To je konec leta storil tudi župan mesteca Estorf v Spodnji Saški Arnd Focke. Grožnje so zanj bile pretežko breme, da bi zgolj zamahnil z roko. S skrajne desnice je prejemal grozilna sporočila po elektronski pošti, družbenih omrežjih, tudi v domači poštni nabiralnik, avtomobil so mu popisali s kljukastimi križi. Vse skupaj je predal policiji ter se umaknil s položaja. In vendar se grožnje niso končale. Še dlje so šli skrajneži, ki so lani v Halleju streljali skozi okna, kjer ima prostore poslanec SPD Karamba Diaby.
Razmere v Nemčiji vzbujajo skrb, zato politiki iščejo odgovor na vprašanje, kako razstrupiti okolje in zmanjšati oziroma preprečiti grožnje politikom. Da lahko te vodijo v atentate, sta pokazala Lübckejev umor in neuspešen poskus atentata na kölnsko županjo Henriette Reker. Leta 2016 jo je z nožem zabodel desničarski skrajnež. Franka S., ki je političarko poskusil umoriti, so obsodili na 14 let zapora. A medtem ko v nekaterih strankah zahtevajo povečano varovanje, druge stranke, med njimi predvsem Zeleni, vidijo rešitev v zaostritvi zakonodaje o dostopnosti orožja. Drugi menijo, da bi policisti pri preiskovanju groženj in sovražnega govora morali imeti več pooblastil. V SPD so zaradi čedalje resnejših groženj politike vseh strank z izjemo AfD pozvali na krizni vrh, na katerem bi sprejeli ukrepe.
Vlada je jeseni sprejela načrt ukrepanja proti čedalje bolj razširjenemu sovražnemu govoru in kriminaliteti. Ta med drugim predvideva ostrejše kazni za sovražni govor in razširitev državne zaščite ob morebitnih žalitvah ter grožnjah na lokalne politike. Doslej so tovrstno zaščito imeli zagotovljeno zgolj politiki na zvezni in deželni ravni. A za zdaj načrt ostaja črka na papirju. Kdaj ga bo nemška vlada uresničila in kako, še ni jasno.
Nemška policija je lani obravnavala 1241 kaznivih dejanj proti javnim uslužbencem in politikom, ki so imela politično motivirano ozadje. Večina groženj politikom izvira iz skrajno desne scene, so ugotovili policisti. A tudi skrajna levica je velikokrat zagrozila politikom, predvsem tistim iz vrst Alternative za Nemčijo (AfD). Groženj politikom je po oceni raziskovalcev čedalje več, zato nemška vlada razmišlja o dodatnih ukrepih za zagotovitev varnosti politikov in javnih uslužbencev. A o tem, kako to doseči, imajo različna mnenja. Ta se krešejo od takrat, ko je župan Landscheidt neuspešno poskusil dobiti dovoljenje za nošenje orožja. Zaradi tega se je obrnil na sodišče, kjer poskuša dokazati upravičenost do nošenja orožja.
Predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je ideje o »oborožitvi politikov in javnih uslužbencev« ostro zavrnila. »Odgovornost države je zaščititi politike. Oborožitev ni prava pot. Vse več napadov na politike, javne uslužbence, policiste in reševalce je tudi odsev spreminjajočega se ozračja v državi,« je dejala in napovedala, da bodo lokalnim politikom zagotovili varovanje.
Politiki vračajo mandate
A pritiski so marsikdaj tolikšni, da so nekateri politiki raje predali mandate in upali, da bodo s tem grožnje prenehale. To je konec leta storil tudi župan mesteca Estorf v Spodnji Saški Arnd Focke. Grožnje so zanj bile pretežko breme, da bi zgolj zamahnil z roko. S skrajne desnice je prejemal grozilna sporočila po elektronski pošti, družbenih omrežjih, tudi v domači poštni nabiralnik, avtomobil so mu popisali s kljukastimi križi. Vse skupaj je predal policiji ter se umaknil s položaja. In vendar se grožnje niso končale. Še dlje so šli skrajneži, ki so lani v Halleju streljali skozi okna, kjer ima prostore poslanec SPD Karamba Diaby.
Razmere v Nemčiji vzbujajo skrb, zato politiki iščejo odgovor na vprašanje, kako razstrupiti okolje in zmanjšati oziroma preprečiti grožnje politikom. Da lahko te vodijo v atentate, sta pokazala Lübckejev umor in neuspešen poskus atentata na kölnsko županjo Henriette Reker. Leta 2016 jo je z nožem zabodel desničarski skrajnež. Franka S., ki je političarko poskusil umoriti, so obsodili na 14 let zapora. A medtem ko v nekaterih strankah zahtevajo povečano varovanje, druge stranke, med njimi predvsem Zeleni, vidijo rešitev v zaostritvi zakonodaje o dostopnosti orožja. Drugi menijo, da bi policisti pri preiskovanju groženj in sovražnega govora morali imeti več pooblastil. V SPD so zaradi čedalje resnejših groženj politike vseh strank z izjemo AfD pozvali na krizni vrh, na katerem bi sprejeli ukrepe.
Vlada je jeseni sprejela načrt ukrepanja proti čedalje bolj razširjenemu sovražnemu govoru in kriminaliteti. Ta med drugim predvideva ostrejše kazni za sovražni govor in razširitev državne zaščite ob morebitnih žalitvah ter grožnjah na lokalne politike. Doslej so tovrstno zaščito imeli zagotovljeno zgolj politiki na zvezni in deželni ravni. A za zdaj načrt ostaja črka na papirju. Kdaj ga bo nemška vlada uresničila in kako, še ni jasno.
