Ko populisti pridejo na oblast, sledi napad na sodstvo

Najnovejši gost podkasta, ki ga medijska hiša Delo pripravlja v okviru projekta Družbene vede za demokracijo oziroma SOS4Democracy, je bil Damir Banović, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Sarajevu. Pogovor je bil osredotočen na vlogo sodne veje oblasti pri zaščiti demokracije ter na vprašanje, kaj storiti v primerih, ko je sodstvo samo ­tarča napada.

V številnih zahodnih družbah, pa tudi na Zahodnem Balkanu, ki ga sogovornik najbolje pozna, opažamo povečanje iliberalnih tendenc. Te se ne kažejo nujno v klasičnih oblikah totalitarizma, temveč tudi v subtilnejših oblikah populizma. Politične stranke z avtoritarnimi elementi uporabljajo demokratične mehanizme, da pridejo na oblast, nato pa postopoma razgrajujejo institucije, je pojasnil sogovornik. Pri tem se močno opirajo na vzbujanje strahu, povezanega z gospodarskimi krizami, pandemijami ali varnostnimi vprašanji.

»Vsakič, ko populistična stranka zmaga na volitvah, sledi napad na sodstvo,« je v pogovoru opozoril Banović. »To se je zgodilo na Madžarskem, zlasti v zvezi z ustavnim sodiščem. To se je zgodilo tudi v Turčiji.«

Bosna v negotovosti čaka na naslednje dejanje Milorada Dodika

Če je ogrožena neodvisnost sodne veje oblasti, jo je po Banovićevi oceni mogoče zaščititi na dva načina: z nadnacionalnimi mehanizmi oziroma družbenim aktivizmom. V evropskem prostoru igra pomembno vlogo evropsko sodišče za človekove pravice, poleg tega tudi Združeni narodi, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in beneška komisija, ki je del Sveta Evrope. Drugi pomemben način za zaščito neodvisnosti sodstva so protesti, kar je razvidno v primeru Turčije in Madžarske, navsezadnje pa tudi pri študentskih protestih v Srbiji.

Banović je opozoril, da sodstvo ne bi smelo biti ultimativni varuh demokracije, temveč da bi morali parlamenti kot demokratično izvoljeni organi nositi glavno odgovornost za zaščito političnih pravic. »Lahko si predstavljamo svet, v katerem bi sodstvo moralo imeti zadnjo besedo pri varovanju političnih pravic. Toda ne verjamem, da bi to bila najboljša rešitev.« Kot boljšo alternativo je izpostavil krepitev politične kulture, kakovostnih medijev in zanašanje na preverjena dejstva.

Naslednja velika preizkušnja po odstavitvi Dodika

Del pogovora je bil namenjen tudi razmeram v Bosni in Hercegovini po lanski odstavitvi Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske. Po Banovićevem mnenju so državne institucije s postopkom proti nacionalistu dosegle simbolno zmago. Čeprav je Dodik dolgo zanikal legitimnost pravosodnih institucij na zvezni ravni, je s sprejetjem sodbe priznal njihov obstoj. Njegovi odstavitvi so sledile nove volitve.

»Obstaja veliko blokad iz različnih razlogov,« je pojasnil sogovornik. »In potem izgubimo en, dva, tri mesece in na neki točki je leto naokoli.« FOTO: Marko Feist

Naslednja velika preizkušnja, ki čaka institucije Bosne in Hercegovine, je po Banovićevih besedah povezana s procesom evropske integracije oziroma pomanjkanjem enotnosti o poti države v EU. BiH je federativna država s konsenzualnim modelom odločanja, po katerem sta za ključne odločitve nujna široka večina ali soglasje. To pogosto vodi v blokade in zamude. Proces sprejemanja evropske zakonodaje se zato upočasnjuje, politična odgovornost pa ostaja razpršena.

»Obstaja veliko blokad iz različnih razlogov,« je pojasnil sogovornik. »In potem izgubimo en, dva, tri mesece in na neki točki je leto naokoli.«

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.