So italijanski vladi šteti dnevi?

V ozadju spora o enem od največjih infrastrukturnih projektov sta merjenje politične moči in boj za pozicije.

Objavljeno
08. avgust 2019 20.15
Posodobljeno
08. avgust 2019 21.51
Liga, ki jo vodi Matteo Salvini (desno), podpira gradnjo železnice, kot tudi premier Guiseppe Conte. Foto AFP
Življenjska doba italijanskih vlad od vzpostavitve prve republike leta 1946 je v povprečju trajala trinajst mesecev. Vladajoča koalicija desničarske Lige in populističnega Gibanja 5 zvezd (G5Z) je na oblasti mesec dni več, kar se ji pozna.

Povod za njeno največjo krizo doslej je bila zavrnitev predloga G5Z, naj država prepreči gradnjo hitre železniške proge med Italijo in Francijo. Poslanci Lige so se v sredo na glasovanju v senatu pridružili opozicijskim poslancem ter glasovali proti predlogu koalicijske partnerice, hkrati pa prikimali več predlogom opozicije, ki so izrecno podpirali gradnjo železniške povezave med Torinom in Lyonom.

Gibanje 5 zvezd nasprotuje projektu, ker ni zadovoljno z njegovimi visokimi stroški in vplivom na okolje. Liga, nasprotno, podpira gradnjo železnice, tako kot jo podpira premier Guiseppe Conte, z argumentom, da bi ustavitev projekta na tej točki stala več od njegove izvedbe.
 

Volitve edina alternativa


Za predstavnike Lige je bilo glasovanje v senatu »najnovejši dokaz«, da med stališči vladajočih strank obstajajo precejšnje razlike ne samo na področju infrastrukture, temveč tudi gospodarskega razvoja, fiskalnih vprašanj, regionalne avtonomije, reforme sodstva in odnosov z Evropo. »Italija potrebuje gotovost in pogumne odločitve,« je stranka zapisala v izjavi, v kateri je poudarila, da so predčasne volitve zanjo edina alternativa trenutni vladi.

Analitiki kljub temu niso prepričani, da bo kriza avtomatično privedla do razpada koalicije in razpisa volitev, četudi je to morda dolgoročni cilj voditelja Lige Mattea Salvinija. V ozadju spora o enem največjih infrastrukturnih projektov v državi, so opozorili, ni nič drugega kot merjenje politične moči in boj za pozicije. Nekaj ur pred glasovanjem je Salvini opozoril koalicijskega partnerja, voditelja G5Z Luigija Di Maia, da ga sodelovanje v vladi zanima le, če lahko uresničuje svoje načrte. Med njegovimi pogoji za obstanek v koaliciji naj bi bila zamenjava ministra za promet Danila Toninellija in ministrice za obrambo Elisabette Trenta, obeh iz kvote G5Z, predvidoma z obrazi iz vrst Lige. Na Salvinijevem seznamu za odstrel naj bi bil tudi minister za finance Giovanni Tria.

image
Matteo Salvini in Luigi Di Maio. Foto Reuters


Odstranitev trojice ministrov bi olajšala uresničevanje nove varnostne zakonodaje, s katero si želi notranji minister zapreti italijanska pristanišča za reševalne ladje v Sredozemskem morju, in olajšala sprejemanje proračuna za leto 2020, v katerega bi rada Liga vključila znatne davčne olajšave za državljane.
 

Porušena razmerja


Razmerje sil, ki je bilo junija lani podlaga za oblikovanje italijanske vlade, je že nekaj časa porušeno. Prelomne so bile majske evropske volitve, na katerih je Liga prejela tretjino glasov in s tem potrdila absolutno prevlado nad koalicijsko partnerico. Izidi evropskih volitev so bili, vsaj kar zadeva podporo vladnima strankama, zrcalna slika izidov lanskih parlamentarnih volitev in so potrdili izjemen skok popularnosti Lige, ki je v javnomnenjskih anketah nadigrala G5Z.

Zato se je vlada, ki sta jo stranki z izrazito različnimi političnimi prioritetami ustanovili na podlagi seštevka najnižjih skupnih imenovalcev, znašla pod pritiskom. »G5Z si noče priznati, da se je razmerje moči v koaliciji spremenilo. Salvini lahko od njih zahteva vedno več, dokler jih ne prisili v umik iz vlade,« je za Delo povedal italijanski analitik in strokovnjak na področju političnih tveganj Wolfango Piccoli.

Kdaj natanko naj bi se to zgodilo, ni jasno. Verjetnost razpisa predčasnih volitev narašča, a je še vedno zgolj 30-odstotna, je pojasnil Piccoli. Veliko večja verjetnost je, da bodo vlado preoblikovali tako, da bo bolje odsevala razmerja v podpori obeh koalicijskih strank.