Koliko kontinuitete in koliko sprememb

Nova italijanska vlada je bistveno bolj spravljiva do Rusije in radikalno trda do migrantske politike.
Objavljeno
13. junij 2018 08.00
Posodobljeno
12. junij 2018 21.17
»Di Maio in Salvini? Jaz sem tisti, ki usmerja politiko,« je izjavil premier Giuseppe Conte (desno). Na fotografiji z Luigijem Di Maiem. FOTO: Tony Gentile/Reuters
Italija že zelo dolgo čaka na spremembe, na novo politiko, ki bo sposobna reform. Problemi so veliki, od družbene neenakosti do premalo učinkovitega gospodarstva, negotovo je, kako se bo izkazala pravkar ustoličena garnitura z Giuseppejem Contejem na čelu.

Med drugim gre za vprašanje avtonomije novega ministrskega predsednika. Je Conte samo izvajalec politike prvakov obeh koalicijskih strank, Gibanja 5 zvezd in Lige? »Di Maio in Salvini? Jaz sem tisti, ki usmerja politiko«, je dilemo zavrnil premier na nedavni tiskovni konferenci. »Odlične odnose imam z obema, sam sem prevzel polno odgovornost«. Zadnje dni pa je bilo mogoče opazovati predvsem zunanjepolitično pozicioniranje rimske vlade.
 

Vstop na sceno


Kanadski Charlevoix je bil njegov mednarodni debut. Za novega predsednika italijanske vlade to ni bil samo prvi nastop na svetovni sceni, temveč tudi preizkus v lovljenju ravnotežja med evropskimi in ameriškimi interesi. »Moj prvi cilj je bil oblikovanje priviligiranih relacij«, je komentiral Conte.

Medtem ko je svet opazoval, kako gre vrh skupine G7 v franže in kako tektonski premiki se dogajajo v svetovni ureditvi, se je premier pohvalil. »Bilanca je pozitivna, Trump je izrazil veliko navdušenje, naši odnosi z Združenimi državami so strateškega pomena, ostajamo vsidrani v evropski sistem, tako kakor tudi v transatlantskega, med enim in drugim ni v kontradikcij,« je ob koncu vrhunskega sestanka izjavil Conte. Ponosno je povedal, da je povabljen v Belo hišo, tako rekoč hkrati je Donald Trump tvitnil, da so Italijani izbrali »pravo osebo, ki bo dobro opravila delo in je sploh 'fejst fant'.«

Takoj zatem je v Rim pripotoval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, od gostitelja je skušal zvedeti o stališčih vlade, v prvi vrsti do Rusije. »Občutljiva in kompleksna tema«, je odnose z Moskvo komentiral stanovalec palače Chigi, povedal je, da Italija zagovarja predvsem dialog.

»Spodbujali bomo dialog z Rusijo, saj je ta bistvenega pomena za številne krize, brez Rusije je težko doseči rešitev ali pa je sploh ni mogoče«. Zagotovil je še, da Italija trdno verjame v zavezništvo in bo tudi vnaprej vlagala v Nato, nekatera vprašanja, na primer sodelovanje v mednarodnih misijah, so ostala odprta.
 

Deset dni


Pomembno italijansko področje sprememb je priseljenska politika. Potem ko so z novim notranjim ministrom Matteom Salvinijim na položaju v Kalabrijo in na Sicilijo prispeli prvi migranti, so se pokazala razhajanja v vladni koaliciji. Naš cilj je zmanjšati izkrcavanje in povečati deportacije, je nemudoma povedal voditelj skrajne desnice. Stranka Luigija Di Maia ima o tej politiki dvome.

Od prvega junija in ustoličenja nove vlade poslušamo Salvinija, ki je tudi podpredsednik vlade, ob vsaki priložnosti daje nove, vnetljive izjave, ta čas je za ladjo Aquaris s 629 priseljenci, večinoma iz podsaharske Afrike, zaprl italijanska pristanišča in napovedal vojno nevladnim organizacijam in Malti. Številni parlamentarci druge koalicijske stranke so ostro proti politiki Lige, razlagajo, da gre za razgrajevanje njihove politike in se bojijo, da bo Gibanje 5 zvezd na ta način postalo samo nekakšen tok znotraj ksenofobne skrajne desnice.
 

Blažilna govorica


»Stališče vlade je jasno in enoglasno. Ne razpravljamo o nobenem predlogu izstopa iz evrskega območja.« Minister za gospodarstvo Giovanni Tria je v svojem prvem intervjuju skrbno pretehtal besede. »Pozorni smo na to, da ne bi poslabšali finančne stabilnosti, zaupanje je izhodišče naše strategije ... Naš cilj sta gospodarska rast in zaposlovanje. Imamo program strukturnih reform.«

Devetinšestdesetletni Tria, Rimljan in redni profesor politične ekonomije na univerzi Tor Vergata, predaval je na Sapienzi in predsedoval nacionalni ustanovi za administracijo, ima več kot 40 let akademskih izkušenj. V teh dneh je vsaka njegova izjava deležna posebne pozornosti in natančno odmerjena, vse je usmerjeno v to, da ne sme vplivati na trge, stabilnost in razvpiti spread. Gospodarski minister, ki je na ključnem položaju v vladi, je nasledil predlaganega, kotroverznega profesorja Paola Savono, izbira tehnokrata je bila težavna, saj je Liga dolgo vztrajala pri prvotnem imenu. Šele sprijaznenje s Trio je pravaprav odprlo vrata tehnični vladi premiera Conteja.

Vrh G7 je bil za premiera Conteja mednarodni debut.
V 10 dneh je minister Salvini zaostril migrantsko politiko do vrhunca.
Vlado Gibanja 5 zvezd in Lige podpira vsak drugi Italijan.


Na dvome o evru – predstavniki vladne večine zagotavljajo, da Italiji ni do izstopa iz evra, kar pa ne izključuje izstopa, če bi trgi stvari pripeljali tja, je zastavil vprašanje Corriere della Sera – je zagotovil, da je vlada trdno odločena, da bo takšne pogoje preprečila. Odgovarjal je tudi na pomisleke in strahove Nemčije, v Berlinu se bojijo italijanskih izsiljevanj in povečevanja dolga. »Pogovarjal sem se že s svojimi ministrskim kolegom Olafom Scholzem. V Evropi se o stvareh razpravlja in ne grozi. Groženj ne sprejemo ne mi, ne drugi. Mislim, da bo dialog produktiven, če bo vsaka država, vključno z Italijo, znala razčistiti svoje razloge, obenem tudi upoštevati stališča drugih«. »Nemški gospodarski minister mi je rekel, da morajo za italijanski dolg skrbeti Italijani: ima prav. Strinjamo se tudi s tem, kar v zvezi z reformo evra predlaga Francija; pravzaprav bi glede številnih vidikov evropskega upravljanja in bančne unije želeli iti še dlje.«
 

Devetinštirideset odstotkov


Javnomnenjska anketa, objavljena konec tedna, kaže, da imajo državljani precej dobro mnenje o vladi premiera Giuseppeja Conteja, pravzaprav jo ocenjujejo bolje, kot je bil volilni rezultat obeh zmagovalnih strank na parlamentarnih volitvah. Raziskava, ki jo je objavil milanski dnevnik, je pokazala, da ima vsak drugi vprašani (49 odstotkov) pozitivno stališče o zdajšnji vladi. Pomenljivo je, da ta ocena presega volilno podporo, ki sta jo marca dosegli stranki Gibanje 5 zvezd in Liga. Pri vprašanju o prioritetah volivcev pa so ti na prvo mesto postavili nadzor priseljevanja in pokojninsko reformo in šele kot četrto oziroma peto prednostno nalogo navedli uvedbo enotne davčne stopnje in državljanskega dohodka.