Potem ko je izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu v petek sporočil, da je njegova država priznala neodvisnost in suverenost Somalilanda, sicer že 34 let de facto samostojnega dela severozahodne Somalije, katerega državnosti do Izraela ni priznala še nobena članica Združenih narodov, je v mednarodni skupnosti završalo. Toda izraelsko priznanje 168.000 kvadratnih kilometrov velikega območja ob geostrateško ključnem Adenskem zalivu, kjer živi približno 5,5 milijona ljudi, se je pripravljalo že dolgo in je tesno usklajeno tako z Združenimi državami kot z Združenimi arabskimi emirati, ki so v Somalilandu že več let prisotni tudi vojaško.
Da bo Izrael priznal neodvisnost in suverenost Somalilanda, ki je leta 1960, po dokončnem izstopu iz britanskega imperija (del današnjega Somalilanda je bil pod britansko, del – današnji Džibuti – pod francosko kolonialno upravo), kratek čas deloval kot tedaj širše priznana neodvisna država, a se je potem hitro priključil Somaliji, je bilo jasno septembra. Tedaj je nekaj republikanskih senatorjev v Washingtonu začelo kampanjo za ameriško priznanje tega suhega in ekstremno vročega območja, ki je v središču podnebnih sprememb.
To je bila neposredna posledica izraelskega lobiranja – izraelske oblasti so si želele, da bi bilo priznanje skupno. Čeprav se to ni zgodilo, je Netanjahu, ki se bo danes na Floridi v zvezi s prekinitvijo ognja na območju Gaze in ponovnega stopnjevanja pritiska na Iran srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, za svojo le na videz solistično potezo dobili polno podporo ZDA. Prav tako za selitev dela prebivalcev Gaze – novo poglavje genocida – v tako imenovane tretje države. Da je na seznamu teh držav tudi Somaliland, je bilo jasno že poleti – v Izraelu tega niso niti poskušali zanikati, od somalilandskih oblasti pa so zaradi močnih notranjih in zunanjih pritiskov prihajali bolj nerodni kot mešani signali. Vsekakor pa ne zanikanje.
| Svet
Komentarji