Končnica boja na vrhu EU z zgodovinsko popotnico

Bruselj – Ko bodo voditelji 28 članic EU v četrtek v mestni hiši v Ypresu sedli za mizo in začeli večerjati, se bo začela končnica velikega političnega in kadrov­skega boja, ki bo zaznamovala­ delo Unije v prihodnjih petih letih.

Vrh v belgijskem mestu Ypres tik pred stoto obletnico sarajevskega­ atentata ima velik simbolni pomen. Na flandrijskih poljih v njegovi bližini je v pozicijski vojni izgubilo življenje več sto tisoč nemških in antantnih vojakov. Pri Ypresu so Nemci prvič v zgodovini uporabili bojne strupe. Že tako je pred obletnico razprava politikov in strokovnjakov glede vzrokov za izbruh velike vojne kot prakatastrofe 20. stoletja v znamenju ugotovitve o napačnih korakih diplomacije in pomanjkljivosti sistema tekmujočih velikih sil.

Program širše reforme EU

To je zgodovinska popotnica za vrh EU, ki se bo nato iz Ypresa preselil v Bruselj. Novo vodstvo v času, ko se Unija še ni povsem rešila iz finančne, gospodarske in dolžniške krize, bo imelo skorajda zgodovinsko nalogo. Moralo se bo odzvati na čedalje večje nezaupanje v delo Unije, ki je eden od razlogov za uspeh kritičnih in populističnih strank vseh barv na evropskih volitvah. Po želji voditeljev članic bo moralo zasnovati program širše reforme EU in doseči, da politika javnofinančne solidnosti ne bo spodkopavala prizadevanj za večjo gospodarsko rast.

Ideja volilnih glavnih kandidatov je temeljila na želji, da bi prekinili prakso kravjih kupčij, sklenjenih v zakulisju, in volivcem omogočili bolj neposreden vpliv na izbor nosilne najvplivnejše funkcije v Bruslju, predsednika evropske komisije. Glede na razmerje sil pred vrhom velja, da bo  glavni kandidat zmagovite Evropske ljudske stranke­ Jean-Claude Juncker ne glede na britanskega premiera Davida Camerona in sramotilno kampanjo otoškega tiska postal prvi človek v palači Berlaymont. Toda pri vsem drugem ni pričakovati tektonskih premikov.

Glavni kandidat drugouvrščenih socialistov si je kljub volilnemu porazu prizadeval, da bi bil na podlagi volitev upravičen do visokega položaja (za katerega ni kandidiral na volitvah) v evropski komisiji. Ker ima v vladi v Berlinu vodilno vlogo CDU/CSU kanclerke Angele Merkel, Schulza niso hoteli imeti za svojega komisarja. V Bruslju naj bi ostal dosedanji komisar za energetiko Günther Oettinger. Tako je ambiciozni Schulz ob pomoči vplivnih socialistov iz članic lahko izposloval le, da bo ostal (za zdaj le 2,5 leta) na položaju predsednika evropskega parlamenta.

Glede drugih ključnih imen (predsednik evropskega sveta, vodja evrske skupine, zunanjepolitični predstavnik EU) je pred vrhom še več neznank. Skoraj vsak dan se pojavijo nova imena. Vodilni evropski socialisti so se konec tedna zbrali pri francoskem predsedniku Françoisu Hollandu in zasnovali strategijo pred vrhom. Ker bo na ravni EU na podlagi razmerja sil v evropskem parlamentu delovala nekakšna neuradna velika koalicija po nemškem zgledu, si prizadevajo, da bi v zakulisnih bojih dobili čim boljše položaje in programske točke.

Njihova dogma je zmanjšanje varčevalnega pritiska, ki je zaznamoval evropsko spopadanje s krizo. Vsaj simbolne premike so postavili kot pogoj za izvolitev Junckerja. Ker sta na vrhu tega gibanja voditelja dveh velikih članic (italijanski premier Matteo Renzi in francoski predsednik François Hollande) s precejšnjimi težavami z dolgovi in primanjkljaji, bo v programskem delu svežnja na vrhu več poudarka na prizadevanjih za rast in manjšanje, a je za Merklovo s sodelavci vsebinsko spreminjanje meril pakta stabilnosti tabu.

Energetska unija

Varčevalni okvir, vzpostavljen s krizo, je bil že tako – na Hollandovo zahtevo takoj po izvolitvi – nagrajen s paktom za rast. Tudi sam pakt stabilnosti je z leti postal čedalje bolj fleksibilen in državam, ki se odločajo za reforme in investirajo v zagon rasti, omogoča dovolj manevrskega prostora za podaljševanje rokov za zniževanje primanjkljaja. V očeh severnega bloka sta večji težavi kot zahteve pakta nepripravljenost sredozemskih članic na sprejemanje resnih reform in zmanjševanje davčnega bremena kot poti do konkurenčnosti in višje gospodarske rasti.

Vsebinska vprašanja glede smeri razvoja EU v prihodnjih petih letih bodo obravnavana v okviru strateške agende, ki jo na podlagi posvetovanja s članicami pripravlja predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. Glede na nov varnostni položaj na stari celini, ki je nastal z delovanjem Moskve v Ukrajini, bo ena od ključnih strateških nalog energetika. Ob zmanjšanju odvisnosti od Rusije z gradnjo infrastrukture za večjo raznovrstnost preskrbe bo v ospredju vzpostavljanje energetske unije, s katero bi dobili enoten energetski trg.