Konec izrednih razmer, preganjanja nasprotnikov še ne

Dve leti po neuspelem državnem udaru se Turčija spopada z visoko inflacijo, lira še naprej izgublja vrednost.

Objavljeno
19. julij 2018 18.30
Posodobljeno
20. julij 2018 09.15
Novi predsedniški sistem Recepu Tayyipu Erdoğanu omogoča, da odločitve sprejema z dekretom – brez podpore parlamenta. FOTO: Osman Orsal/Reuters
Gašper Završnik
Gašper Završnik
Uradna Ankara je danes po dveh letih preklicala izredne razmere, ki jih je razglasila kot odgovor na poskus državnega udara julija 2016. V tem času so bile prepovedane stavke in protesti, neuspeli puč in izredne razmere pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan izkoristil predvsem za krepitev moči in obračun s politično opozicijo, sodstvom, mediji, Kurdi in drugimi etničnimi manjšinami. A preganjanja nasprotnikov, svarijo kritiki, s tem ni konec.

Po neuspelem državnem udaru je bilo v največji politični čistki v moderni turški zgodovini zaprtih okoli 80.000 ljudi, skoraj dvakrat toliko zaposlenih v vojski, sodstvu, policiji in drugih državni organih je izgubilo službo. Oblast je odpustila približno četrtino vseh sodnikov in tožilcev, vsaj pet tisoč akademikov in več kot 30.000 učiteljev. Z dekretom, ki so ga uradni Ankari omogočale izredne razmere, je bilo po podatkih nevladne organizacije Turkey Purge zaprtih 189 tiskanih in digitalnih medijev ter več kot tri tisoč izobraževalnih ustanov, ki jih oblast povezuje z islamskim klerikom in nekdanjim Erdoğanovim zaveznikom Fethullahom Gülenom. Čeprav uradnih dokazov ni, je Ankara prepričana, da je prav on stal za poskusom državnega udara.

Umik izrednih razmer je sledil dober teden po tem, ko je Erdoğan, ki je na oblasti že 15 let, po zmagi na predčasnih volitvah ponovno prisegel kot turški predsednik. Tokrat je skladno z ustavnimi spremembami, potrjenimi na referendumu, prevzel pristojnosti predsednika države in vlade, s čimer je Turčija iz parlamentarnega prešla v predsedniški sistem.

Kritiki in opozicija so prepričani, da kljub umiku izrednih razmer, sprememb ne bo. »Čeprav je odprava dveletnega izrednega stanja korak v pravo smer, jo morajo spremljati nujni ukrepi, če gre za več kot le kozmetično vajo,« je v sporočilu za javnost opozoril Fotis Filippou, namestnik direktorja Amnesty International za Evropo.

Eden od vzrokov, zakaj naj bi se po mnenju kritikov Erdoğan odločil za preklic izrednih razmer, je nov predsedniški sistem, ki mu omogoča, da odločitve sprejema z dekretom – brez podpore parlamenta. Vlada pa načrtuje tudi uzakonitev nekaterih ukrepov, ki so veljali v času izrednih razmer. Predlog zakona predvideva možnost odpuščanja javnih uslužbencev, ki so povezani s »terorističnimi skupinami«, omejuje proteste in pripor brez obtožnice.
 

Devalvacija lire in inflacija


Dve leti po poskusu državnega udara je za Erdoğana, ki ima po novem neomejena predsedniška pooblastila, največja težava gospodarstvo. Tečaj turške lire še naprej pada; v dveh letih je v primerjavi z evrom izgubila približno tretjino vrednosti – junija 2016 je bila vredna slabih 30, istega meseca letos pa slabih 18 evrskih centov. Medletna inflacija je bila po podatki OECD maja letos 12,5-odsotna.

image
Recep Tayyip Erdoğan FOTO: Kayhan Ozer/AFP


»Gospodarske razmere so zelo slabe. Šibka lira pomeni podražitev uvoženega blaga in posledično višje cene. Gospodarstvo se težko odzove tako hitro, kot lira slabi,« meni Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura, ki posluje v Turčiji. »Devalvacija lire je predvsem posledica velikega primanjkljaja v bilanci in negotovosti njegovega pokrivanja, saj politična nestabilnost ne privablja več tujih vlagateljev. Samo z naložbami in posojili nekaterih arabskih prijateljskih držav, ni mogoče zapirati tega plačilnega primanjkljaja. Posledica je devalvacija lire,« je razmere komentiral Matej Kovač, direktor družbe Lexpera Zagreb, ki prav tako posluje tudi v Turčiji. Pravi, da ga je presenetilo, da je inflacija razmeroma dolgo zaostajala za devalvacijo valute. »Delni vzrok zato je, da je Turčija glede domače potrošnje, razen na področju energentov, razmeroma samozadostna.«

Prepričan je, da je Erdoğan z razpisom predčasnih volitev, s katerimi je še povečal svojo politično moč, pohitel tudi zato, da bi ustavil padec življenjskega standarda, ki ga prinaša zdaj že dvomestna inflacija. »Do streznitve ljudi je že začelo prihajati. Mislim, da bo vladajoča garnitura res storila vse, da prepreči kolaps,« je dejal Lah.

Devalvacija lire je po besedah Kovača prizadela predvsem zgornji srednji sloj, ki ima tesnejše gospodarske stike s tujino in tam dopustuje. Drugi večjih pretresov še niso občutili. »Za veliko večino ljudi se to ne pozna. Menim, da drastičnega poslabšanja življenjskega standarda ne bo,« pravi Kovač. Pri tem opozarja, da je življenjski standard Turkov kljub sedanji devalvaciji lire in inflaciji še vedno veliko boljši, kot preden je Erdoğan prišel na oblast.

»Trenutke ekonomske razmere za Erdoğana kratkoročno ne pomenijo nevarnosti. Če bo sledila stagnacija ter poleg devalvacije valute in inflacije še recesija in rast brezposelnosti, se na naslednjih volitvah Erdoğan ne bo mogel skriti pred odgovornostjo, saj je zdaj vso moč skoncentrirala v svoje roke in na ključne gospodarske resorje imenoval osebe, ki so neposredno povezane z njim,« pojasnjuje.

Turška gospodarska rast, ki temelji predvsem na javnem in zasebnem zadolževanju, sicer še naprej ostaja visoka. Po podatkih OECD naj bi letos turško gospodarstvo zraslo za dobrih pet odstotkov, kar je dva odstotka manj kot lani.