Tudi Japonska je zakorakala v čas »nove normalnosti«, potem ko so v Tokiu in še štirih prefekturah odpravili izredne razmere. Premier Šinzo Abe je na tiskovni konferenci sporočil, da so vzpostavili nadzor nad novim koronavirusom in po sedmih tednih blokade dosegli pogoje za sprostitev, za katere, je dodal, veljajo veliko višji standardi od mednarodnih.
Posebno pozornost zbuja vprašanje, kako je Japonski to uspelo brez stroge karantene, brez aplikacij za spremljanje ljudi, brez številnih testov in zaprtja restavracij ter frizerskih salonov. »Strokovnjaki pravzaprav nimajo odgovora na to vprašanje,« je priznal Mikihito Tanaka, profesor na univerzi Vaseda in član svetovalne skupine strokovnjakov za novi koronavirus.
Japonci so – tako kot se sicer lotevajo vseh stvari – resno pristopili tudi k raziskovanju vzrokov, ki so jih skozi pandemijo popeljali do sorazmerno malo žrtev. Sestavili so seznam 43 možnih vzrokov za počasnejše širjenje virusa, na katerem so, seveda, kulturološke posebnosti, kot so običaj nošenja maske na javnih mestih, tradicionalno priklanjanje namesto rokovanja, pa fonetične lastnosti japonskega jezika, zaradi katerih Japonci v zrak spustijo manj kapljic od tistih, ki govorijo, na primer, angleški jezik.
Uspešno odkrivanje okužb
Japonska, denimo, nima centra za nadzor bolezni, ima pa centre za javno zdravje z več kot 50.000 medicinskimi sestrami, od katerih je polovica posebej usposobljena za spremljanje okužb. Preden se je pojavil novi koronavirus, so te sestre spremljale sledi običajne gripe in tuberkuloze, tako da so po pojavu novega virusa hitro odkrile vir vsake okužbe.
Strokovnjaki za komuniciranje pravijo, da je možno, da je bila Japonska tokrat v prednosti v primerjavi z drugimi državami tudi zato, ker je navajena sporočati državljanom navodila za ravnanje v kriznih situacijah v preprostem jeziku. To državo namreč na leto prizadene okoli 1500 potresov, zaradi česar so v vseh vlakih, hotelih in seveda tudi šolah sedeži opremljeni z navodili, kako ravnati ob močnejših premikih v notranjosti Zemlje.
Tako so bila tudi sporočila v zvezi z novim koronavirusom natančna in osredotočena na izogibanje zaprtim prostorom, prostorom, v katerih je preveč ljudi, in bližnjim stikom.
Dolgotrajna kriza?
Japonsko in številne druge razvite države čaka gospodarska recesija z visoko smrtnostjo za japonske podjetnike. Medtem ko bi lahko bila dežela vzhajajočega sonca zadovoljna s tem, kako se je (vsaj za zdaj) rešila iz pandemije, je na gospodarskem področju očitno obrnjena proti zahodu, kajti ne le da je v prvem četrtletju zapadla v recesijo, saj se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 3,4 odstotka, temveč se je soočila tudi z možnostjo dolgotrajne krize, katere najhujši trenutki bodo šele prišli.
Pred državo, ki je prestala »izgubljeno desetletje« upočasnjene rasti, bi lahko bilo zdaj še eno obdobje mučnega iskanja izhoda iz krize.
