Konec premikanja kazalcev: še kravam naj bi odleglo
Zimski in poletni čas: Bruselj prepričan, da ni več razlogov, zaradi katerih bi vztrajali pri veljavnem, za ljudi neprijetnem režimu.
Odpri galerijo
Krave imajo po navedbah komisarke – ne samo v šalah – težave, ker ne morejo razumeti, zakaj morajo biti pomolzene uro prej ali pozneje, saj je za njih vsak dan enak. FOTO: Getty Images/Ingram Publishing
Bruselj – Evropska komisija po posvetovanjih z državljani in drugih analizah predlaga odpravo premikanja ure na poletni čas. Nove rešitve naj bi po bruseljskih načrtih zaživele že prihodnje leto. V Evropi prevladuje naklonjenost stalnemu poletnemu času.
Kdaj bi zadnjič premaknili ure
Po predlogu evropske komisije bi se vsaka članica odločila, kateri čas bi imela. Tiste, ki bi se odločile za poletnega, bi zadnjič premaknile ure 31. marca. V državah članicah, ki želijo imeti dosedanji zimski čas, bi ne ravno najprijetnejši ritual končali v nedeljo, 27. oktobra 2019. Da bi lahko uresničili načrte, bi moral Svet EU, ki predstavlja države članice, v soodločanju z evropskim parlamentom pravočasno sprejeti predlagano direktivo o odpravi premikanja časa. V krogih evropske komisije časovni načrt velja za »ambicioznega, a uresničljivega«. Prometni ministri EU se bodo prvič lotili zadeve na neuradnem zasedanju konec oktobra v Gradcu.
Kateri je naravni čas
Poletni čas je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, ponavadi za uro naprej od standardnega uradnega časa. Pri nas velja poletni čas od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru, nato imamo tako imenovani zimski čas, ki je s Soncem usklajen čas. Zimski čas torej ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti. Svetloba in tema vplivata na našo notranjo uro, a jo v modernem času le redko še poslušamo in upoštevamo in si čas spanja uravnavamo z budilkami.
Kaj so glavni vzroki za odločitev?
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pojasnjuje, da strokovne študije govorijo v prid premikanju ure ali proti njemu. Po drugi strani so državljani v anketi odločno (84 odstotkov) zavzeli za njegovo odpravo. Bulčeva pojasnjuje, da ni več »energetskih« vzrokov, ki so tako med svetovnima vojnama (varčevanje s premogom) kot tudi med naftno krizo v 70. letih države spodbudili k premikanju ure. Tudi več drugih držav, denimo Kitajska, Rusija in Turčija, ga je že odpravilo.
Stalni poletni ali zimski čas?
V posvetovanju je 56 odstotkov sodelujočih povedalo, da bi raje ves čas imelo dosedanji poletni čas. Za zimski čas jih je bilo 32. Poletnemu času so najbolj naklonjeni Portugalci, Ciprčani in Poljaki, najmanj pa Finci, Danci in Čehi. V Sloveniji je naklonjenost poletni uri blizu evropskega povprečja.
Kakšni zapleti se lahko pojavijo
V EU so že tako trije časovni pasovi, v vzhodni, zahodni in srednji Evropi. Z novo direktivo bi zgolj odpravili premikanje ure. Pristojnost vsake članice ostaja, da si sama izbere dosedanji zimski oziroma poletni režim in časovni pas. To bi teoretično lahko pomenilo, kot je potrdila Bulčeva, da bi Belgija in Nizozemska lahko imeli različno uro. Tako bi namesto večje usklajenosti in manj težav za vse lahko v Evropi povzročili pravi časovni kaos. A takšen scenarij ni verjeten. V evropski komisiji pričakujejo, da bodo vsi, ki soodločajo, delovali racionalno in usklajeno. Posebne težave bi se lahko pojavile, če bi se katera od članic odločila vztrajati pri premikanju ure.
Kaj bi pomenila izbira poletnega časa v praksi?
Januarja, ko se po zimskem času začne daniti okoli 7.30, bi se v primeru trajnega poletnega časa začelo daniti šele ob 8.30. To bi pomenilo, da bi se več dni v letu zbujali še v temi. Kronobiolog Till Roenneberg z Inštituta za medicinsko psihologijo na Univerzi v Münchnu je opozoril, da bi bilo še več težav s spanjem in učenjem, povečalo bi se tudi tveganje za depresijo in diabetes.
Predsednik nemškega združenja za motnje in medicino spanja Alfred Wiater je pojasnil, da smo slabše predramljeni, če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi. To pa lahko vpliva na koncentracijo in pozornost, kar privede do več napak tako v šoli kot na delovnem mestu in tudi na cestah. Če pa je poleti dlje časa svetlo, se v telesu kasneje začne proizvajati hormon melatonin, ki vpliva na zaspanost. Posledično nismo zaspani, zjutraj pa moramo kljub temu zgodaj vstati.
Ali evropska komisija preveč hiti?
»Običajno se nam očita, da smo prepočasni,« je Bulčeva odgovorila na očitke, da evropska komisija predlaga odpravo premikanja ure preveč na vrat na nos. Z evropskimi poslanci, denimo, je morala o tej temi govoriti večkrat kot o katerikoli drugi zadevi. Tako da predlog ni mišljen kot nekakšno darilo Evropejcem pred majskimi evropskimi volitvami. Ker so bili februarja v evropskem parlamentu pozvani, naj naredijo analizo režima in – če je treba – predlagajo revizijo, so se odločili za čimprejšnje delovanje.
Kdo bo imel koristi
Glavni argument Bruslja je, da bodo državljane razbremenili, ker si s premikanjem ure ne bodo več belili glave. V anketi je največ sodelujočih kot vzroke za odpravo premikanja kazalcev navedlo zdravje prebivalcev, več prometnih nesreč, premajhne prihranke energije. Največ koristi bo po pričakovanju v transportu, kjer spreminjanje ure zahteva prilagajanje urnikov in voznih redov. Konkretno: lažje bi poskrbeli za nočne vlake. V logistiki vsakega pol leta pridobijo eno uro. Tudi v kmetijstvu naj bi bilo bolje. Krave imajo po navedbah komisarke – ne samo v šalah – težave, ker ne morejo razumeti, zakaj morajo biti pomolzene uro prej ali pozneje, saj je za njih vsak dan enak.
Kakšni bodo stroški
Naj bi bili marginalni in primerljivi s stroški vsakokratnega premikanja kazalcev. Posebnost zadnjega prilagajanja bo, da bodo morali biti spremenjene, denimo, programske rešitve v aplikacijah, ki so že vnaprej previdele premikanje ure.
Kdaj bi zadnjič premaknili ure
Po predlogu evropske komisije bi se vsaka članica odločila, kateri čas bi imela. Tiste, ki bi se odločile za poletnega, bi zadnjič premaknile ure 31. marca. V državah članicah, ki želijo imeti dosedanji zimski čas, bi ne ravno najprijetnejši ritual končali v nedeljo, 27. oktobra 2019. Da bi lahko uresničili načrte, bi moral Svet EU, ki predstavlja države članice, v soodločanju z evropskim parlamentom pravočasno sprejeti predlagano direktivo o odpravi premikanja časa. V krogih evropske komisije časovni načrt velja za »ambicioznega, a uresničljivega«. Prometni ministri EU se bodo prvič lotili zadeve na neuradnem zasedanju konec oktobra v Gradcu.
Kateri je naravni čas
Poletni čas je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, ponavadi za uro naprej od standardnega uradnega časa. Pri nas velja poletni čas od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru, nato imamo tako imenovani zimski čas, ki je s Soncem usklajen čas. Zimski čas torej ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti. Svetloba in tema vplivata na našo notranjo uro, a jo v modernem času le redko še poslušamo in upoštevamo in si čas spanja uravnavamo z budilkami.
Kaj so glavni vzroki za odločitev?
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pojasnjuje, da strokovne študije govorijo v prid premikanju ure ali proti njemu. Po drugi strani so državljani v anketi odločno (84 odstotkov) zavzeli za njegovo odpravo. Bulčeva pojasnjuje, da ni več »energetskih« vzrokov, ki so tako med svetovnima vojnama (varčevanje s premogom) kot tudi med naftno krizo v 70. letih države spodbudili k premikanju ure. Tudi več drugih držav, denimo Kitajska, Rusija in Turčija, ga je že odpravilo.
Stalni poletni ali zimski čas?
V posvetovanju je 56 odstotkov sodelujočih povedalo, da bi raje ves čas imelo dosedanji poletni čas. Za zimski čas jih je bilo 32. Poletnemu času so najbolj naklonjeni Portugalci, Ciprčani in Poljaki, najmanj pa Finci, Danci in Čehi. V Sloveniji je naklonjenost poletni uri blizu evropskega povprečja.
V posvetovanju je 56 odstotkov sodelujočih povedalo, da bi raje ves čas imelo dosedanji poletni čas. FOTO: Henry Nicholls/Reuters
Kakšni zapleti se lahko pojavijo
V EU so že tako trije časovni pasovi, v vzhodni, zahodni in srednji Evropi. Z novo direktivo bi zgolj odpravili premikanje ure. Pristojnost vsake članice ostaja, da si sama izbere dosedanji zimski oziroma poletni režim in časovni pas. To bi teoretično lahko pomenilo, kot je potrdila Bulčeva, da bi Belgija in Nizozemska lahko imeli različno uro. Tako bi namesto večje usklajenosti in manj težav za vse lahko v Evropi povzročili pravi časovni kaos. A takšen scenarij ni verjeten. V evropski komisiji pričakujejo, da bodo vsi, ki soodločajo, delovali racionalno in usklajeno. Posebne težave bi se lahko pojavile, če bi se katera od članic odločila vztrajati pri premikanju ure.
Kaj bi pomenila izbira poletnega časa v praksi?
Januarja, ko se po zimskem času začne daniti okoli 7.30, bi se v primeru trajnega poletnega časa začelo daniti šele ob 8.30. To bi pomenilo, da bi se več dni v letu zbujali še v temi. Kronobiolog Till Roenneberg z Inštituta za medicinsko psihologijo na Univerzi v Münchnu je opozoril, da bi bilo še več težav s spanjem in učenjem, povečalo bi se tudi tveganje za depresijo in diabetes.
Predsednik nemškega združenja za motnje in medicino spanja Alfred Wiater je pojasnil, da smo slabše predramljeni, če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi. To pa lahko vpliva na koncentracijo in pozornost, kar privede do več napak tako v šoli kot na delovnem mestu in tudi na cestah. Če pa je poleti dlje časa svetlo, se v telesu kasneje začne proizvajati hormon melatonin, ki vpliva na zaspanost. Posledično nismo zaspani, zjutraj pa moramo kljub temu zgodaj vstati.
Nemški znanstveniki svarijo pred trajnim poletnim časom, saj bi bila zjutraj dlje časa tema, kar bi vplivalo na učenje. FOTO: Getty Images/Istockphoto
Ali evropska komisija preveč hiti?
»Običajno se nam očita, da smo prepočasni,« je Bulčeva odgovorila na očitke, da evropska komisija predlaga odpravo premikanja ure preveč na vrat na nos. Z evropskimi poslanci, denimo, je morala o tej temi govoriti večkrat kot o katerikoli drugi zadevi. Tako da predlog ni mišljen kot nekakšno darilo Evropejcem pred majskimi evropskimi volitvami. Ker so bili februarja v evropskem parlamentu pozvani, naj naredijo analizo režima in – če je treba – predlagajo revizijo, so se odločili za čimprejšnje delovanje.
Kdo bo imel koristi
Glavni argument Bruslja je, da bodo državljane razbremenili, ker si s premikanjem ure ne bodo več belili glave. V anketi je največ sodelujočih kot vzroke za odpravo premikanja kazalcev navedlo zdravje prebivalcev, več prometnih nesreč, premajhne prihranke energije. Največ koristi bo po pričakovanju v transportu, kjer spreminjanje ure zahteva prilagajanje urnikov in voznih redov. Konkretno: lažje bi poskrbeli za nočne vlake. V logistiki vsakega pol leta pridobijo eno uro. Tudi v kmetijstvu naj bi bilo bolje. Krave imajo po navedbah komisarke – ne samo v šalah – težave, ker ne morejo razumeti, zakaj morajo biti pomolzene uro prej ali pozneje, saj je za njih vsak dan enak.
Kakšni bodo stroški
Naj bi bili marginalni in primerljivi s stroški vsakokratnega premikanja kazalcev. Posebnost zadnjega prilagajanja bo, da bodo morali biti spremenjene, denimo, programske rešitve v aplikacijah, ki so že vnaprej previdele premikanje ure.
