Potem ko so kurdske Sirske demokratične sile (SDF) po več tednih spopadov na severu države s sirskimi oblastmi v Damasku podpisale dogovor o prekinitvi ognja, so se razmere umirile, sirske vladne sile pa so skladno z dogovorom, ki dejansko pomeni tako vojaško kot politično kapitulacijo kurdskega avtonomnega območja, prevzele nadzor nad provincami, ki so jih vrsto let nadzirali pripadniki kurdske milice.
Po umiku iz dveh četrti v Alepu pred dvema tednoma je bilo jasno, da so Sirske demokratične sile izgubile tako vojaško kot politično moč – ta je bila odvisna od podpore zunanjih zaveznic, predvsem Združenih držav (Rusija je sirske Kurde na cedilu pustila že prej). Sirski Kurdi so bili prepuščeni samim sebi. Tu je odigrala pomembno vlogo lanska samorazpustitev Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo je iz zaporniške celice po pogajanji s turškimi oblastmi ukazal njen voditelj Abdullah Öcalan.
Tako so sirski Kurdi, ki so od začetka še zdaleč ne le državljanske vojne v Siriji na severovzhodu države postopoma gradili svoje avtonomno območje (Rožava), ostali brez strateške globine in rezervnega načrta. K temu je nekaj prispevala tudi odsotnost podpore iraških Kurdov, ki že nekaj časa igrajo po turških notah. Ravno turška vloga – tako kot pri padcu dinastije Asad pred dobrimi trinajstimi meseci – je bila zelo pomembna tudi pri osamitvi ter politični in delno vojaški kapitulaciji Sirskih demokratičnih sil. Le tako je mogoče brati nedeljski dogovor o prekinitvi ognja. Spopadi so bili sicer, med drugim, posledica neuspešnega uresničevanja dogovora med sirsko vlado in Sirskimi demokratičnimi silami o vključitvi teh v vladne sile, ki je bil podpisan marca lani, njegov rok se je iztekel ob koncu leta.
| Svet
Komentarji