V nadaljevanju preberite:

Nepremičninska družba Evergrande je bila včeraj tudi uradno izbrisana s hongkonške borze. S tem se je končalo veliko obdobje kitajske rasti, ki se je opirala na lastniški paradoks: nenadzorovano zadolževanje in strast kitajskega srednjega razreda do vlaganja denarja v hiše in stanovanja.

Prodajo delnic propadlega magnata so ustavili že januarja lani, ko je sodišče v Hongkongu ukazalo likvidacijo družbe, z uradnim izbrisom družbe Evergrande z ene od največjih svetovnih borz pa je bila dodatno potrjena trajna kriza enega od najpomembnejših sektorjev kitajskega gospodarstva.

»Smo eden od vodilnih velikih integriranih nosilcev projektov stanovanjskih nepremičnin na Kitajskem z rezervnimi zemljišči v velikosti 45,8 milijarde kvadratnih metrov (bruto površine) v razvoju, ki smo jih zadržali za bodoči razvoj na strateških lokacijah po državi.«

Tako je pisalo v prospektih družbe Evergrande neposredno pred tem, ko je bila leta 2009 vpisana na hongkonško borzo. Lastniški paradoks se je skrival prav v teh »rezervah zemljišč«, o katerih je govor v prospektu.

Vse nepremičninske družbe so se opirale na dejstvo, da je zemlja v popolnem državnem lastništvu. Ko je šlo za določeno vas, so kmetje odstopili (večinoma prostovoljno, včasih tudi pod prisilo) svojo zemljo za predpisani znesek, ki so jim ga izplačali v gotovini, vendar ta še zdaleč ni bil blizu ceni, po kateri so se nato prodajala stanovanja ali hiše, zgrajene na tej površini.