Konec zaščitenega statusa TPS: udarec za priseljence in ameriško gospodarstvo

V ZDA se danes izteka začasni zaščiteni status (ang. Temporary Protected Status - TPS) za približno 350 tisoč priseljencev, predvsem s Haitija, poroča ameriški časnik New York Times. Sedaj jim grozi odpuščanje in izgon. Delodajalci pa opozarjajo, da bi to lahko prineslo motnje na trgu dela in pomanjkanje delovne sile.

Vrhovno sodišče ZDA je prejšnji mesec vladi predsednika Donalda Trumpa omogočilo odpravo programa, ki ga je ameriški kongres uvedel leta 1990 v času predsednika Georgea Busha starejšega. Program je bil namenjen tujcem, ki se zaradi vojn, naravnih nesreč ali drugih izrednih razmer niso mogli varno vrniti v domovino.

Trumpova vlada ga je označila za zlorabo sistema priseljevanja, saj naj bi začasna zaščita v številnih primerih postala trajna oblika bivanja. Po navedbah ministrstva za domovinsko varnost pa je bil program namenjen le začasni zaščiti v izrednih razmerah.

Vsem priseljencem, ki so imeli status TPS, sedaj grozi nevarnost izgube delovnega mesta in deportacije, medtem ko ameriški delodajalci opozarjajo, da bo ukinitev programa povzročila občutno pomanjkanje delovne sile v več panogah.

Po ocenah raziskovalcev Univerze Pensilvanije je zaposlenih približno 70 odstotkov vseh imetnikov zaščitenega statusa, številni delajo v gradbeništvu, zdravstvu, gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer delodajalci že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje delavcev.

Med najbolj prizadetimi so Haitijci, ki so zaščito dobili po uničujočem potresu leta 2010. FOTO: Nathan Howard/Reuters

Direktor analiz pri neodvisnem raziskovalnem centru Penn Wharton Budget Model Alexander Arnon je opozoril, da bi lahko izguba več deset tisoč zakonito zaposlenih delavcev za posamezne regije in gospodarske panoge pomenila velik udarec. Ekonomisti sicer ocenjujejo, da učinki ne bodo takojšnji, saj da bodo nekateri priseljenci skušali pridobiti drugo obliko zaščite, drugi pa bi lahko nadaljevali delo na črno.

Reportaža iz ZDA: lačni Američani se bojijo za državno pomoč

Poslovne organizacije, na čelu z ameriško gospodarsko zbornico, so medtem kongres pozvale, naj ohrani program oziroma sprejme novo zakonodajo, ki bi preprečila večje motnje na trgu dela in humanitarno krizo. Pobudi so se pridružili tudi številni republikanski in demokratski guvernerji.

Med najbolj prizadetimi so Haitijci, ki so zaščito dobili po uničujočem potresu leta 2010. Številni v ZDA živijo že več kot desetletje, imajo redno zaposlitev, družine in otroke, rojene v ZDA.

Trumpova vlada namerava postopoma odpraviti zaščiteni status tudi za večino drugih držav, ki so še vključene v program, med njimi Etiopijo, Mjanmar, Somalijo, Južni Sudan, Sirijo in Jemen. Za prejemnike iz Salvadorja, kjer zaščita poteče septembra, odločitve še ni sprejela.

Razmere na Haitiju medtem ostajajo zelo nestabilne. Državo od atentata na predsednika Jovenela Moiseja leta 2021 pretresa nasilje oboroženih tolp, ki nadzorujejo velik del prestolnice Port-au-Prince. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo razseljenih več kot milijon ljudi, država pa se spopada tudi z globoko gospodarsko krizo in pomanjkanjem hrane. Trumpova vlada kljub temu vztraja, da so pogoji za vračanje haitijskih državljanov izpolnjeni.