Korona odpihnila dan mladosti v Kumrovcu
V Titovem rojstnem kraju niso vihrale zastave nekdanjih bratskih republik. Franjo Habulin, predsednik hrvaške borčevske organizacije: »Sprave med fašisti in antifašisti ne more biti«.
Odpri galerijo
Pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu gneče ni bilo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Kumrovec – Zaradi zaprte meje s sosednjo Hrvaško je včeraj odpadel uradni del prireditve Dan mladosti in veselje (radosti) v Kumrovcu, ki ga sicer vsako leto organizirajo hrvaške antifašistične organizacije. Na tej prireditvi, ki je posvečena rojstnemu dnevu največjega sina jugoslovanskih narodov in narodnosti ter nekdanjega dosmrtnega predsednika nekdanje skupne države in vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ tovariša Josipa Broza Tita, so bili doslej najštevilnejši obiskovalci prav Slovenci, ki pa jih ni bilo na spregled.
Prejšnja leta so v tem Titovem rojstnem kraju vihrale zastave nekdanjih socialističnih republik, ljudje so lahko poslušali govore voditelja, ki so še kako aktualni tudi v današnjem času, a včeraj je vse skupaj bilo eno samo veliko mrtvilo. Toda kljub poostrenim zdravstvenim ukrepom zaradi nevarne bolezni covid-19, je v to zagorsko vasico prispelo približno petsto ljudi iz Hrvaške, ki so polagali cvetje in prižigali svečke pred spomenik ljubljenega vodje. Ljudje so spoštovali ukrepe zdravstvenega ministrstva in potrpežljivo čakali v vrsti za ogled Titove rojstne hiše, ki sodi v sklop etno vasi.
Med obiskovalci Kumrovca sta bila tudi dva prijatelja oblečena v majici z oznako internacionalnega proletariata, ki sta prav za to priložnost prispela naravnost iz irskega Dublina. Eden od njiju Goran Svenček, rojen v Slavonskem Brodu je povedal, da sta prišla »izključno zaradi lika in dela tovariša Tita«, ki je bil antifašistični borec. Pravi, da hrvaške države, ki temelji na NOB, niti po naključju ne bi bilo, če ne bi bilo antifašistične borbe.
»Ko je bila cela Evropa okupirana in na kolenih, so se sprva samo Titovi partizani borili proti temu zlu. In o tem se sploh nima pomena več pogovarjati,« je povedal naturalizirani Irec. Prejšnja leta je bilo postavljenih več ducatov stojnic, na katerih so prodajali različne spominke na velike dosežke socializma in revolucije, Titove slike, rdeče zvezde in vse tisto, kar sodi v spomin polpretekle zgodovine. Včeraj sta dva prodajalca nekaj ur res vztrajala, a ker ni bilo prometa, sta kmalu izgubila voljo do prodajo različnih spominkov na temelju tržne ekonomije, kjer se je dalo s pogajanji tudi znižati ceno.
Obiskovalci so v Kumrovec prišli iz nostalgije po tistih lepih časih, ko so bili mladi in je večina ljudi tudi lepo živela. V to zagorsko vas pa so prišli tudi tisti, ki so nezadovoljni s socialnim položajem, v katerem so se znašli. Med njimi je bila tudi Kata Simeša iz Zagreba, ki že vrsto let prihaja v Kumrovec, in ki življenja v Titovem sistemu ne more prehvaliti. Zdaj živi zelo slabo, saj z borno pokojnino ne more preživeti, zaradi česar je odvisna od finančne pomoči svojih sinov. »Zdaj nimamo več tiste svobode, ki smo jo imeli v nekdanji Jugoslaviji. Prepričana sem, da se vračamo v 90. leta prejšnjega stoletja in tega se zelo bojim,« je povedala Simešova.
Med tistimi, ki je zaznamoval današnji dan v Kumrovcu je prav gotovo Jovan Vejnović, nekdanji diplomat ranjke Jugoslavije, bližnji sodelavec nekdanjega predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markovića in aktualni predsednik hrvaških društev Josip Broz Tito. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub izrednim razmeram množica ljudi obiskala Kumrovec. »Danes le simbolično obeležujemo dan mladosti in se ob tej priložnosti spominjamo časov, ko smo živeli bolje, ko je bilo bolje poskrbljeno za vse ljudi na socialnem, zdravstvenem in izobraževalnem področju,« je prepričan Vejnović.
Opozoril je na razraščajoči fašizem v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, kar je, po njegovem prepričanju, najbolj žalostno in tragično dejstvo. «Ko začnete sejati sovraštvo, kar se je zgodilo v 90. letih prejšnjega stoletja, in ko postane osnova družbe nacionalizem, je to žal tragična posledica takratnih norosti,« razmišlja Vejnović. Po njegovem prepričanju si ljudje boljšega življenja v državah nekdanje Jugoslavije ne morejo nadejati, dokler so na oblasti sedanje politike, ki so svoje državljane pripeljale v nezavidljiv socialni položaj. Vejnović pravi, da morajo na oblast priti ljudje, ki bodo narodom vrnili tradicionalne demokratične vrednote. Dokler se to ne bo zgodilo, do sprememb v družbi ne more priti.
Med obiskovalci Kumrovca je bil tudi predsednik hrvaške borčevske organizacije Franjo Habulin, ki zameri nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu predvsem to, da je želel doseči nekakšno narodno pomiritev med ustaši in partizani. »Do sprave med fašisti in antifašisti nikoli ne more biti. Fašizem in nacizem imata uzakonjen rasni zakon, antifašizem pa je civilizacijska zavezanost demokratičnim vrednotam. V tem trenutku je treba zaustaviti fašizacijo in ustašozacijo. Žal je skrajna desnica povsod v Evropi čedalje bolj glasna in tudi napadalna, pri nas pa je nekdanji predsednik Tuđman odprl vrata zgodovinskemu revizionizmu, s čimer se zmanjšujejo ustaški zločini, partizane pa se prikazuje kakor zločince, česar ne moremo dopustiti,« je povedal Habulin.
Obiskovalci so se radi fotografirali pred spomenikom Josipa Broza Tita. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Prejšnja leta so v tem Titovem rojstnem kraju vihrale zastave nekdanjih socialističnih republik, ljudje so lahko poslušali govore voditelja, ki so še kako aktualni tudi v današnjem času, a včeraj je vse skupaj bilo eno samo veliko mrtvilo. Toda kljub poostrenim zdravstvenim ukrepom zaradi nevarne bolezni covid-19, je v to zagorsko vasico prispelo približno petsto ljudi iz Hrvaške, ki so polagali cvetje in prižigali svečke pred spomenik ljubljenega vodje. Ljudje so spoštovali ukrepe zdravstvenega ministrstva in potrpežljivo čakali v vrsti za ogled Titove rojstne hiše, ki sodi v sklop etno vasi.
V Kumrovec naravnost iz Dublina
Med obiskovalci Kumrovca sta bila tudi dva prijatelja oblečena v majici z oznako internacionalnega proletariata, ki sta prav za to priložnost prispela naravnost iz irskega Dublina. Eden od njiju Goran Svenček, rojen v Slavonskem Brodu je povedal, da sta prišla »izključno zaradi lika in dela tovariša Tita«, ki je bil antifašistični borec. Pravi, da hrvaške države, ki temelji na NOB, niti po naključju ne bi bilo, če ne bi bilo antifašistične borbe.
Da se poklonita tovarišu Titu sta Goran Svenček (na fotografiji levo) in njegov prijatelj prispela naravnost iz Irske. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
»Ko je bila cela Evropa okupirana in na kolenih, so se sprva samo Titovi partizani borili proti temu zlu. In o tem se sploh nima pomena več pogovarjati,« je povedal naturalizirani Irec. Prejšnja leta je bilo postavljenih več ducatov stojnic, na katerih so prodajali različne spominke na velike dosežke socializma in revolucije, Titove slike, rdeče zvezde in vse tisto, kar sodi v spomin polpretekle zgodovine. Včeraj sta dva prodajalca nekaj ur res vztrajala, a ker ni bilo prometa, sta kmalu izgubila voljo do prodajo različnih spominkov na temelju tržne ekonomije, kjer se je dalo s pogajanji tudi znižati ceno.
Lani se je na podobni prireditvi gnetlo več kakor 15.000 ljudi, letos je bila iz objektivnih razlogov udeležba sila pičla. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Obiskovalci so v Kumrovec prišli iz nostalgije po tistih lepih časih, ko so bili mladi in je večina ljudi tudi lepo živela. V to zagorsko vas pa so prišli tudi tisti, ki so nezadovoljni s socialnim položajem, v katerem so se znašli. Med njimi je bila tudi Kata Simeša iz Zagreba, ki že vrsto let prihaja v Kumrovec, in ki življenja v Titovem sistemu ne more prehvaliti. Zdaj živi zelo slabo, saj z borno pokojnino ne more preživeti, zaradi česar je odvisna od finančne pomoči svojih sinov. »Zdaj nimamo več tiste svobode, ki smo jo imeli v nekdanji Jugoslaviji. Prepričana sem, da se vračamo v 90. leta prejšnjega stoletja in tega se zelo bojim,« je povedala Simešova.
O razraščajočem fašizmu
Med tistimi, ki je zaznamoval današnji dan v Kumrovcu je prav gotovo Jovan Vejnović, nekdanji diplomat ranjke Jugoslavije, bližnji sodelavec nekdanjega predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markovića in aktualni predsednik hrvaških društev Josip Broz Tito. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub izrednim razmeram množica ljudi obiskala Kumrovec. »Danes le simbolično obeležujemo dan mladosti in se ob tej priložnosti spominjamo časov, ko smo živeli bolje, ko je bilo bolje poskrbljeno za vse ljudi na socialnem, zdravstvenem in izobraževalnem področju,« je prepričan Vejnović.
V Titovih časih so ljudje živeli bolje, je prepričan Jovan Vejnović, predsednik hrvaških društev Josip Broz Tito. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Opozoril je na razraščajoči fašizem v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah, kar je, po njegovem prepričanju, najbolj žalostno in tragično dejstvo. «Ko začnete sejati sovraštvo, kar se je zgodilo v 90. letih prejšnjega stoletja, in ko postane osnova družbe nacionalizem, je to žal tragična posledica takratnih norosti,« razmišlja Vejnović. Po njegovem prepričanju si ljudje boljšega življenja v državah nekdanje Jugoslavije ne morejo nadejati, dokler so na oblasti sedanje politike, ki so svoje državljane pripeljale v nezavidljiv socialni položaj. Vejnović pravi, da morajo na oblast priti ljudje, ki bodo narodom vrnili tradicionalne demokratične vrednote. Dokler se to ne bo zgodilo, do sprememb v družbi ne more priti.
Pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu gneče ni bilo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Med obiskovalci Kumrovca je bil tudi predsednik hrvaške borčevske organizacije Franjo Habulin, ki zameri nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu predvsem to, da je želel doseči nekakšno narodno pomiritev med ustaši in partizani. »Do sprave med fašisti in antifašisti nikoli ne more biti. Fašizem in nacizem imata uzakonjen rasni zakon, antifašizem pa je civilizacijska zavezanost demokratičnim vrednotam. V tem trenutku je treba zaustaviti fašizacijo in ustašozacijo. Žal je skrajna desnica povsod v Evropi čedalje bolj glasna in tudi napadalna, pri nas pa je nekdanji predsednik Tuđman odprl vrata zgodovinskemu revizionizmu, s čimer se zmanjšujejo ustaški zločini, partizane pa se prikazuje kakor zločince, česar ne moremo dopustiti,« je povedal Habulin.
