Koronakriza ogroža nemške načrte za razogljičenje energetike
Do leta 2038 naj bi zaprli vseh svojih devetindvajset termoelektrarn, a zakonodaja zamuja.
Odpri galerijo
Termoelektrarna na lignit v bližini Cottbusa na vzhodu Nemčije. FOTO: Pawel Kopczynski/Reuters
Nemška vlada je že januarja lani začela aktivnosti za postopno ukinjanje termoelektrarn na premog in s tem za razogljičenje nemške energetike. Do leta 2038 naj bi v skladu s temi sklepi zaprli še zadnjo premogovno termoelektrarno, prvo pa naj bi zaprli do konca letošnjega leta v Porenju. Toda zaradi koronakrize, ki ovira tudi tekoče delo vlade in parlamenta, so zdaj nemški načrti za hiter izstop in premogovne energetike ogroženi, poroča Die Welt.
V bundestagu bi namreč že konec marca morala biti prva razprava o zakonu o ukinjanju termoelektrarn in o zakonu o državni finančni pomoči za prestrukturiranje podjetij in območij, ki bodo s tem ukinjanjem prizadeta, a je bila zaradi omejitev zaradi koronakrize preložena. Država tudi še ni začela pogajanj z energetskimi koncerni o pogodbah in odškodninah. »Ničesar še nimamo na papirju, niti pogodb o izstopu niti denarja za preusmeritev ali prezaposlitev zdaj zaposlenih v termoelektrarnah. Toda zaposleni v elektrarnah in ljudje v regijah, v katerih se bodo elektrarne zapirale, še posebej v času koronakrize potrebujejo jasna zagotovila za prihodnost,« je za DieWelt dejal predsednik uprave premogovniškega koncerna Leag Helmar Rendez, ki je obenem tudi predsednik branžnega združenja Debriv. Ker se je vladi pred izbruhom pandemije zelo mudilo z razogljičenjem energetike, so cilji postavljeni precej ambiciozno: že letos naj bi zaprli prvo termoelektrarno v Porenju, do leta 2022 naj bi prenehale delovati termoelektrarne v skupni moči 12,5 gigavatov, do leta 2038 pa, kot rečeno, bi morale prenehati delovati vse nemške termoelektrarne. In če bi radi, da se takšen časovni načrt začne uresničevati, bi že zdaj potrebovali vsaj del denarja za preusmeritev dejavnosti in za omilitev posledic, pravi Rendez. »Čas moramo čim bolje izkoristiti in se dobro pripraviti na izstop.« Vlada je sicer za ukrepe ob ukinjanju termoelektrarn predvidela okrog 40 milijard evrov.
V koncernu Leag so sicer kljub temu, da še nimajo zagotovljenega denarja in pogodb, že začeli preusmerjanje v druge dejavnosti. Tako načrtujejo preusmeritev v nekatere obnovljive vire energije in gradnjo sistemov za hranjenje električne energije, za trg pa bodo usposobili tudi svoje vlake in osebje, ki je doslej skrbelo samo za transport njihovega premoga po železnicah.
V Nemčiji imajo zdaj devetindvajset termoelektrarn na premog s skupno močjo 42,5 gigavatov. Približno polovica jih je na zahodu države v deželi Severno Porenje - Vestfalija, druga polovica pa je na vzhodu na Saškem in v deželi Brandenburg. Po vladnih načrtih naj bi jih sedem zaprli do leta 2022, tri med letoma 2025 in 2027, osem med letoma 2028 in 2029, štiri v letih 2034 in 2035, zadnjih sedem pa naj bi prenehalo delovati do leta 2038.
Zakonodaja o izravnalnih ukrepih zamuja
V bundestagu bi namreč že konec marca morala biti prva razprava o zakonu o ukinjanju termoelektrarn in o zakonu o državni finančni pomoči za prestrukturiranje podjetij in območij, ki bodo s tem ukinjanjem prizadeta, a je bila zaradi omejitev zaradi koronakrize preložena. Država tudi še ni začela pogajanj z energetskimi koncerni o pogodbah in odškodninah. »Ničesar še nimamo na papirju, niti pogodb o izstopu niti denarja za preusmeritev ali prezaposlitev zdaj zaposlenih v termoelektrarnah. Toda zaposleni v elektrarnah in ljudje v regijah, v katerih se bodo elektrarne zapirale, še posebej v času koronakrize potrebujejo jasna zagotovila za prihodnost,« je za DieWelt dejal predsednik uprave premogovniškega koncerna Leag Helmar Rendez, ki je obenem tudi predsednik branžnega združenja Debriv. Ker se je vladi pred izbruhom pandemije zelo mudilo z razogljičenjem energetike, so cilji postavljeni precej ambiciozno: že letos naj bi zaprli prvo termoelektrarno v Porenju, do leta 2022 naj bi prenehale delovati termoelektrarne v skupni moči 12,5 gigavatov, do leta 2038 pa, kot rečeno, bi morale prenehati delovati vse nemške termoelektrarne. In če bi radi, da se takšen časovni načrt začne uresničevati, bi že zdaj potrebovali vsaj del denarja za preusmeritev dejavnosti in za omilitev posledic, pravi Rendez. »Čas moramo čim bolje izkoristiti in se dobro pripraviti na izstop.« Vlada je sicer za ukrepe ob ukinjanju termoelektrarn predvidela okrog 40 milijard evrov.
Termoelektrarne bodo v Nemčiji nadomestili z obnovljivimi viri energije. FOTO: Pawel Kopczynski/Reuters
Nekateri se že pripravljajo na izstop
V koncernu Leag so sicer kljub temu, da še nimajo zagotovljenega denarja in pogodb, že začeli preusmerjanje v druge dejavnosti. Tako načrtujejo preusmeritev v nekatere obnovljive vire energije in gradnjo sistemov za hranjenje električne energije, za trg pa bodo usposobili tudi svoje vlake in osebje, ki je doslej skrbelo samo za transport njihovega premoga po železnicah.
V Nemčiji imajo zdaj devetindvajset termoelektrarn na premog s skupno močjo 42,5 gigavatov. Približno polovica jih je na zahodu države v deželi Severno Porenje - Vestfalija, druga polovica pa je na vzhodu na Saškem in v deželi Brandenburg. Po vladnih načrtih naj bi jih sedem zaprli do leta 2022, tri med letoma 2025 in 2027, osem med letoma 2028 in 2029, štiri v letih 2034 in 2035, zadnjih sedem pa naj bi prenehalo delovati do leta 2038.
