Polletna blokada Kosova se je končala s koalicijskim dogovorom med PDK in LDK. Za razplet politične krize so poskrbeli Američani. Čeprav so ustoličili vladno koalicijo, ki bo delovala kot rogovi v polivinilasti vrečki, na Kosovu v danem razmerju političnih sil niso imeli boljše izbire.
Kosovo je bilo od 8. junija, ko so bile predčasne parlamentarne volitve, brez parlamenta in vlade. Čeprav je Demokratska stranka Kosova (PDK) zmagala na volitvah, ni mogla dobiti koalicijskega partnerja, v koalicijo pa se ni uspelo povezati niti ostalim strankam. Pat pozicijo so tako kot doslej presekale ZDA. Vodji Demokratske lige Kosova (LDK) in PDK, Isa Mustafa in Hashim Thaçi sta namreč dosegla dogovor o koalicijski vladi v kabinetu kosovske predsednice Atifete Jahjaga, kjer je bila po naključju prisotna tudi ameriška veleposlanica na Kosovu Tracey Ann Jacobson.
Po koalicijskem dogovoru je premier postal Mustafa, Thaçi pa bo njegov namestnik in zunanji minister. Glavna prepreka za takšen dogovor je bila Thaçijeva težka odločitev, da sestopi s premierskega stolčka in ga prepusti Mustafi. Zato na Kosovu do zadnjega trenutka večina ni verjela, da se bo odrekel položaju predsednika vlade.
S sestopom s položaja je namreč tvegal, da bo moral prej ali slej prevzeti odgovornost za stanje v državi, ki je po številu nezaposlenih in siromašnih na vrhu evropske lestvice. Po mnenju analitikov čaka Thaçija, ki mu tudi pripisujejo, da je zaslužen za kriminalizacijo politične elite, v najboljšem primeru usoda bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja.
Na čelu parlamenta človek iz podzemlja
Če bo to v interesu ZDA, ga lahko obravnavajo tudi zaradi vojnih zločinov, ki jih je v poročilu nanizal Martti Ahtisaari. Thaçi je bil na čelu kosovske vlade od leta 2008, pred vstopom v politiko pa je bil poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Kosovska skupščina je pod pritiskom EU in ZDA sprejela zakon o posebnem sodišču za zločine OVK. Kljub temu ni imel druge izbire, kot da zaupa Jacobsonovi, da naj bi po letu 2016, ko Jahjagi poteče mandat, postal predsednik države.
Thaçijeva PDK ima v 120-članskem parlamentu 37 poslanskih sedežev, Mustafova LDK pa 30. Vladna koalicija bo delovala kot rogovi v polivinilasti vrečki. Nova koalicija bo toliko časa, kot ga bo namenila reševanju naraščajočih problemov, porabila za rešitev medsebojnih sporov. Stranke povolilnega koalicijskega bloka z LDK so izrazile razočaranje nad odločitvijo Mustafe, da sestavi vlado skupaj s Thaçijem. Medtem ko so v Zvezi za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja obžalovali, da je moralo Kosovo tako dolgo čakati na dogovor, so v Pobudi za Kosovo Fatmirja Limaja ocenili, da gre za izdajo Mustafe. Koalicija lahko tako bolj ali manj zanesljivo računa le na podporo predstavnikov manjšin, ki imajo v parlamentu rezerviranih 20 sedežev.
Ne gre za koalicijo na dolgi rok, ki bi lahko Kosovu odprla razvojne perspektive, temveč za koalicijo, katere cilj je le premostitev politične krize, ki je blokirala Kosovo. Nova koalicija je preizkusila svojo moč že na ustanovni parlamentarni seji, ko je za novega predsednika izvolila Kadrija Veseljija, ki je v PDK Thaçijev namestnik, v preteklosti pa je bil vodja tajne službe Kosova (SIK) in eden od ustanoviteljev OVK. V opoziciji so menili, da je Veselji slaba izbira, ker je na čelo skupščine prišel človek iz kosovskega podzemlja. Da ne bo šlo kot po maslu, priča dejstvo, da so proti njemu glasovali tudi štirje poslanci koalicije.
Favorit bi lahko bil zagovornik velike Albanije
Volivci so dali zeleno luč za aktualno politiko, ki ni izpolnila njihovih pričakovanj in bo prej ali slej končala na smetišču zgodovine. Resnici na ljubo tudi niso imeli druge alternative. V igri je bilo še gibanje Samoopredelitev (LVV) Albina Kurtija, ki čaka svojih pet minut, vendar zaradi političnih stališč, kot je na primer zavzemanje za prekinitev dialoga Prištine z Beogradom ali navijanje za združitev vseh Albancev na Balkanu v veliki Albaniji, še ni po meri ZDA in EU.
Kljub temu je čas na strani LVV, še zlasti, če tudi »nova« oblast ne bo znala dvigniti Kosova z gospodarskega dna. Thaçi in Mustafa sta po dogovoru ponudila ljudem le prazne obljube. Thaçi je med prednostnimi nalogami nove vlade napovedal krepitev gospodarskega razvoja države, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter boj proti terorizmu. Mustafa je državljanom Kosova, ki za zdaj preživijo le po zaslugi infuzije iz diaspore, ta znaša okoli pol milijarde evrov letno, in mednarodnih donacij, obljubil hitrejši napredek proti evroatlantskim integracijam.
Da je stavil na napačne karte, kar se je pokazalo že na prvih lokalnih volitvah na celotnem ozemlju Kosova, ko je LVV slavila v Prištini, je očitno spoznal tudi Kurti, ki romantičnih in nacionalističnih zahtev, kot je združitev vseh Albancev v eni državi, ne potiska več v ospredje politike LVV za vsako ceno. Namesto tega se je začel zavzemati predvsem za socialne pravice ljudi, tako da ima vse možnosti, če na Kosovu ne bo resnega napredka, da postane favorit prihodnjih parlamentarnih volitev, ki ne bo imel prave alternative. Sprejemljiv bi lahko postal tudi za Washington in Berlin, ki strpno pripravljata teren za odhod večine aktualnih voditeljev na čelu s Thaçijem s kosovske politične scene.
Komentarji