Kosovo potrebuje funkcionalno vlado
Predčasne parlamentarne volitve po nepreklicnem odstopu premiera, ki bo že jutri zaslišan v Haagu.
Odpri galerijo
Haradinaj je danes odpotoval na zaslišanje v Haag kot državljan, in ne kot premier. FOTO: Armend Nimani/AFP
Kosovski predsednik Hashim Thaçi je po odstopu premiera Ramusha Haradinaja v skladu s kosovsko ustavo razpisal predčasne volitve. Na volitvah 8. septembra bo Haradinaj ponovno kandidiral, če posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu, ki ga bo zaslišalo jutri, proti njemu ne bo vložilo obtožnice.
Čeprav bi lahko Thaçi imenoval novega mandatarja za sestavo nove vlade v posvetih z vladno koalicijo, se je takoj odločil za razpis predčasnih volitev. Po ustavi in zakonih bi lahko odlašal 45 dni, vendar je ocenil, da čim prej potrebujejo funkcionalno vlado. Ker je Haradinaj zaradi vabila haaškega posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu nepreklicno odstopil, bo do 8. septembra opravljal le tekoče posle.
Vse velike kosovske politične stranke, Demokratska stranka Kosova, Demokratska zveza Kosova in Samoopredelitev, so soglašale s predčasnimi volitvami. Če Haradinaj ne bo obtožen vojnih zločinov, se bo izrednih volitev znova udeležil kot prvak Zveze za prihodnost Kosova, ki jo je ustanovil leta 2000. Z njo se je prvič povzpel na oblast leta 2004, drugič pa leta 2017. Njegov prvi premierski položaj bi lahko zaznamovala tudi državljanska vojna, če se ne bi pod pritiskom Zahoda odločil, da bo prostovoljno sestopil z oblasti in odšel v Haag.
Drugič se je povzpel na oblast po zaslugi kravjih kupčij. Tudi s pomočjo Beograda in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je »svetoval« zmagovalni Srbski listi, naj vstopi v Haradinajevo vladajočo koalicijo. Po njegovem je bilo to bolje, kot da bi oblast prevzel tedanji vodja gibanja Samoopredelitev Albin Kurti, ki se je zavzemal za veliko Albanijo in prekinitev dialoga Srbije s Kosovom.
Nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova, ki je osumljen za vojne zločine med vojno na Kosovu, je danes odpotoval v Haag, kjer je bil leta 2012 na delno ponovljenem sojenju oproščen vseh obtožb, kot državljan, in ne kot premier. Posebno sodišče je del kosovskega pravosodnega sistema, njegovo delovanje financira EU, v štirih letih od ustanovitve pa še ni vložilo nobene obtožnice.
Haradinaj je dobil vabilo v Haag v obdobju zastoja bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki je zaradi srbskega oviranja vključevanja Kosova v mednarodne organizacije uvedla stoodstotno carino na srbsko blago. Kljub pozivom Bruslja in Washingtona Haradinaj ni hotel ukiniti nerazumnih carin, tudi ne za ceno vizumske liberalizacije.
Poleg zamrznjenega dialoga z Beogradom se Priština sooča tudi z neuresničenimi političnimi reformami. Kosovo kljub napredku v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter ratifikaciji sporazuma o določitvi meje s Črno goro tudi zaradi varnostnih razlogov še čaka na odpravo vizumov.
Čeprav bi lahko Thaçi imenoval novega mandatarja za sestavo nove vlade v posvetih z vladno koalicijo, se je takoj odločil za razpis predčasnih volitev. Po ustavi in zakonih bi lahko odlašal 45 dni, vendar je ocenil, da čim prej potrebujejo funkcionalno vlado. Ker je Haradinaj zaradi vabila haaškega posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu nepreklicno odstopil, bo do 8. septembra opravljal le tekoče posle.
Haradinaja je »ustoličil« Vučić
Vse velike kosovske politične stranke, Demokratska stranka Kosova, Demokratska zveza Kosova in Samoopredelitev, so soglašale s predčasnimi volitvami. Če Haradinaj ne bo obtožen vojnih zločinov, se bo izrednih volitev znova udeležil kot prvak Zveze za prihodnost Kosova, ki jo je ustanovil leta 2000. Z njo se je prvič povzpel na oblast leta 2004, drugič pa leta 2017. Njegov prvi premierski položaj bi lahko zaznamovala tudi državljanska vojna, če se ne bi pod pritiskom Zahoda odločil, da bo prostovoljno sestopil z oblasti in odšel v Haag.
Drugič se je povzpel na oblast po zaslugi kravjih kupčij. Tudi s pomočjo Beograda in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je »svetoval« zmagovalni Srbski listi, naj vstopi v Haradinajevo vladajočo koalicijo. Po njegovem je bilo to bolje, kot da bi oblast prevzel tedanji vodja gibanja Samoopredelitev Albin Kurti, ki se je zavzemal za veliko Albanijo in prekinitev dialoga Srbije s Kosovom.
Cena vizumske liberalizacije
Nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova, ki je osumljen za vojne zločine med vojno na Kosovu, je danes odpotoval v Haag, kjer je bil leta 2012 na delno ponovljenem sojenju oproščen vseh obtožb, kot državljan, in ne kot premier. Posebno sodišče je del kosovskega pravosodnega sistema, njegovo delovanje financira EU, v štirih letih od ustanovitve pa še ni vložilo nobene obtožnice.
Haradinaj je dobil vabilo v Haag v obdobju zastoja bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki je zaradi srbskega oviranja vključevanja Kosova v mednarodne organizacije uvedla stoodstotno carino na srbsko blago. Kljub pozivom Bruslja in Washingtona Haradinaj ni hotel ukiniti nerazumnih carin, tudi ne za ceno vizumske liberalizacije.
Poleg zamrznjenega dialoga z Beogradom se Priština sooča tudi z neuresničenimi političnimi reformami. Kosovo kljub napredku v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter ratifikaciji sporazuma o določitvi meje s Črno goro tudi zaradi varnostnih razlogov še čaka na odpravo vizumov.
