Kri, tema in uničenje

»Poskušam narisati, kar hočejo drugi povedati,« pravi Sirijka Amani - al - Ali, ko nagnjena nad računalnik, z miško vleče črte po ekranu. Živi v obleganem Idlibu, ki je od konca aprila vse bolj vsakodnevna tarča bombnih napadov Asadovega režima in njegovega ruskega zaveznika.

S svojimi risbami 30-letna karikaturistka pogumno izziva tradicionalističen pogled na svet, komentira življenje v protirežimski enklavi in obsoja ravnodušnost mednarodne skupnosti do umiranja civilistov. Tako je na eni od risb upodobila svet kot noja, ki zakoplje glavo v gomilo človeških lobanj, medtem ko vsenaokrog dežujejo rdeče rakete. Njene črno-bele risbe so prevlečene z rdečimi črtami; to so barve, ki jih navdihuje življenje v opozicijski trdnjavi, pravi umetnica. »Ne vidimo ničesar drugega razen krvi, teme in uničenja.«



Karikaturistka, ki razstavlja na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, se je risanja učila na skrivaj, saj ji ga je oče prepovedal. »Sem dekle, ki je prekinilo običaje in tradicijo. Konfrontirala sem se s starši in uspelo mi je ustvariti si življenje, kakršnega sem si želela.«



Muslimanska družba se je, kot je dejala, zgražala nad ženskami, ki se v risankah ali umetnosti ukvarjajo s politično satiro. Preden je leta 2011 izbruhnila državljanska vojna, je Ali poučevala umetnost na zasebni šoli v Idlibu. Ko je regija padla v roke uporniškim silam, je obrnila nov list v življenju in začela na satiričen način upodabljati resničnost vojne, ki je terjala že več kot 370.000 življenj in razselila milijone državljanov. Marsikdo jo opozarja, naj bo previdna, ona pa je prepričana, da bodo njene razstave v tujini – udeležiti se jih ne more, saj ne dobi vizumov – pomagale razbiti stereotipe o v črno oblečenih ženskah v Idlibu.