Kriza obudila mit o lenih Evropejcih z juga
Naslovnica nizozemskega tednika je vzbudila posmeh, nekaj ogorčenja, a tudi tehtna vprašanja o vplivu negativnih predstav na politične odločitve.
Odpri galerijo
Tako jug kot sever Evrope se dobro znajdeta v vlogi žrtve in imata za to upravičene razloge. Foto: REUTERS/Flavio Lo Scalzo
Že med dolžniško krizo so javno razpravo v nekaterih severnih članicah EU zaznamovali negativni stereotipi o prebivalcih južnega dela Evrope. Še posebno na Grke je večkrat letel očitek, da je klavrno stanje njihovega gospodarstva in javnih financ posledica »lenobe«.
Ti stereotipi niso izginili, nasprotno, zdi se, da znova narekujejo javno razpravo, zlasti v državah, ki veljajo za najglasnejše nasprotnice skupnega evropskega zadolževanja in uvedbe denarnih transferjev iz bogatejših v revnejše dele EU za odpravo posledic pandemije. Za poslanko v evropskem parlamentu Sophie in 't Veld so negativni stereotipi težava; še bolj jo skrbi to, da nacionalni politiki ne opozarjajo več na napačnost takšnih predstav. »Eksplicitna odgovornost politikov je, da preženejo takšne mite,« je nizozemska liberalka poudarila v pogovoru za Delo.
Sogovornica je bila med politiki, ki so se najodločneje odzvali na najnovejšo izdajo nizozemskega konservativnega tednika Elsevier Weekblad. Ta je, tako kot nemški tabloid Bild leta 2015 v primeru Grčije, pozval k blokadi denarnih transferjev s severa na jug. »Niti centa več za južno Evropo«, je na naslovnici, opremljeni z vprašljivo, če ne kar žaljivo karikaturo, zapisal eden od vplivnejših časnikov v državi, ki se je od izbruha krize profilirala kot ena od najodločnejših nasprotnic skupnega evropskega zadolževanja za financiranje okrevanja.
Naslovnica in karikatura na njej sta vzbudili posmeh, nekaj ogorčenja, a tudi tehtna vprašanja o vplivu negativnih predstav na politične odločitve.
Večina Nizozemcev po mnenju Pepijna Bergsna, političnega analitika in strokovnjaka za evropska vprašanja pri mislišču Chatham House, ne podlega stereotipom o lenih prebivalcih južne Evrope, a to ne pomeni, da teh ni. »Del volilnega telesa ima takšne predstave in ta del se velikokrat križa z volivci, ki jih nagovarjata stranki premiera Marka Rutteja in finančnega ministra Wopkeja Hoekstre. To je eden izmed ključnih vzrokov, da oba tako nasprotujeta podpori južnim gospodarstvom,« je pojasnil sogovornik.
Nizozemski primer, če ne drugega, kaže, kako zelo lahko notranja politika (in volitve, na katere bodo Nizozemci odšli v začetku prihodnjega leta) vpliva na reševanje problemov na evropski ravni. »Nizozemska vlada se je na prejšnjo krizo odzvala z znatnim varčevanjem. Posledica tega je bila, da se prihodki nizozemskih gospodinjstev že dolgo niso zvišali, in tudi zato mnogi zahtevo [po financiranju okrevanja v drugih državah] vidijo kot nepravično,« je opozoril Bergsen.
Tako jug kot sever Evrope se očitno dobro znajdeta v vlogi žrtve in imata za to upravičene razloge. Sophie in 't Veld vseeno skrbi, da stereotipi iz razprav počasi izpodrinjajo dejstva. »Tudi ko ljudi soočite s podatki, ki kažejo, da Nizozemci v povprečju delajo manj ur kot Italijani, jim ne verjamejo, ker verjamejo karikaturam. In to je lahko zelo nevarno.«
Ti stereotipi niso izginili, nasprotno, zdi se, da znova narekujejo javno razpravo, zlasti v državah, ki veljajo za najglasnejše nasprotnice skupnega evropskega zadolževanja in uvedbe denarnih transferjev iz bogatejših v revnejše dele EU za odpravo posledic pandemije. Za poslanko v evropskem parlamentu Sophie in 't Veld so negativni stereotipi težava; še bolj jo skrbi to, da nacionalni politiki ne opozarjajo več na napačnost takšnih predstav. »Eksplicitna odgovornost politikov je, da preženejo takšne mite,« je nizozemska liberalka poudarila v pogovoru za Delo.
Sogovornica je bila med politiki, ki so se najodločneje odzvali na najnovejšo izdajo nizozemskega konservativnega tednika Elsevier Weekblad. Ta je, tako kot nemški tabloid Bild leta 2015 v primeru Grčije, pozval k blokadi denarnih transferjev s severa na jug. »Niti centa več za južno Evropo«, je na naslovnici, opremljeni z vprašljivo, če ne kar žaljivo karikaturo, zapisal eden od vplivnejših časnikov v državi, ki se je od izbruha krize profilirala kot ena od najodločnejših nasprotnic skupnega evropskega zadolževanja za financiranje okrevanja.
Naslovnica in karikatura na njej sta vzbudili posmeh, nekaj ogorčenja, a tudi tehtna vprašanja o vplivu negativnih predstav na politične odločitve.
Ali stereotipi izpodrinjajo dejstva?
Večina Nizozemcev po mnenju Pepijna Bergsna, političnega analitika in strokovnjaka za evropska vprašanja pri mislišču Chatham House, ne podlega stereotipom o lenih prebivalcih južne Evrope, a to ne pomeni, da teh ni. »Del volilnega telesa ima takšne predstave in ta del se velikokrat križa z volivci, ki jih nagovarjata stranki premiera Marka Rutteja in finančnega ministra Wopkeja Hoekstre. To je eden izmed ključnih vzrokov, da oba tako nasprotujeta podpori južnim gospodarstvom,« je pojasnil sogovornik.
Nizozemski primer, če ne drugega, kaže, kako zelo lahko notranja politika (in volitve, na katere bodo Nizozemci odšli v začetku prihodnjega leta) vpliva na reševanje problemov na evropski ravni. »Nizozemska vlada se je na prejšnjo krizo odzvala z znatnim varčevanjem. Posledica tega je bila, da se prihodki nizozemskih gospodinjstev že dolgo niso zvišali, in tudi zato mnogi zahtevo [po financiranju okrevanja v drugih državah] vidijo kot nepravično,« je opozoril Bergsen.
Nizozemska se je pod vodstvom Marka Rutteja profilirala kot ena od najodločnejših nasprotnic skupnega evropskega zadolževanja za financiranje okrevanja. Foto: Reuters
Tako jug kot sever Evrope se očitno dobro znajdeta v vlogi žrtve in imata za to upravičene razloge. Sophie in 't Veld vseeno skrbi, da stereotipi iz razprav počasi izpodrinjajo dejstva. »Tudi ko ljudi soočite s podatki, ki kažejo, da Nizozemci v povprečju delajo manj ur kot Italijani, jim ne verjamejo, ker verjamejo karikaturam. In to je lahko zelo nevarno.«
