Kriza vse hujša: ogroženih deset milijard obrokov hrane na teden

Motnje v dobavi gnojil zaradi vojne v Iranu bi lahko ogrozile do deset milijard obrokov hrane na teden, pri čemer bodo posledice najhuje občutile najrevnejše države, opozarja izvršni direktor enega največjih svetovnih proizvajalcev gnojil Yara International Svein Tore Holsether.

Nevarne kemikalije so v hrani, embalaži, kozmetiki, tekstilu in prahu ...

Kot je povedal za BBC, spopadi v Perzijskem zalivu, ki so ohromili ladijski promet skozi Hormuško ožino, resno ogrožajo svetovno pridelavo hrane. Manjša uporaba gnojil pomeni nižje pridelke, kar bi lahko sprožilo tudi tekmovanje držav za dostop do hrane.

Cene gnojil poskočile za približno 80 odstotkov

»Zaradi trenutnih razmer se po svetu ne proizvede do pol milijona ton dušikovih gnojil,« je dejal Holsether. »Kaj to pomeni za pridelavo hrane? Do deset milijard obrokov na teden bi lahko zaradi pomanjkanja gnojil ostalo neproizvedenih.«

Palestinci (na fotografiji) in številni drugi narodi stojijo v vrstah za hrano že zdaj, sledila bo še hujša kriza. FOTO: Eyad Baba/AFP

Po njegovih besedah bi lahko že v prvi sezoni brez uporabe dušikovih gnojil pridelek nekaterih poljščin upadel tudi za polovico. Kmetje se ob tem soočajo z vrsto dodatnih pritiskov, saj stroški hitro naraščajo, prodajne cene pa temu ne sledijo. »Soočajo se z višjimi cenami energije, dražjim dizlom za traktorje, dražjimi vhodnimi surovinami in gnojili, medtem ko se cene pridelkov še niso zvišale v enaki meri.«

Dan na planetu Zemlja: kapital požira naravo

Cene gnojil so od začetka vojne med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani poskočile za približno 80 odstotkov. Nadaljevanje konflikta bi lahko privedlo do tekmovanja med bogatejšimi in revnejšimi državami za dostop do hrane, opozarja Holsether.

Najvišjo ceno plačajo najbolj ranljivi

»Če pride do tekme za hrano, ki jo Evropa resda lahko prenese, se moramo vprašati, komu jo pravzaprav odkupujemo,« je dejal. »V takšnih razmerah najvišjo ceno plačajo najbolj ranljivi – prebivalci držav v razvoju, ki si tega ne morejo privoščiti.« To ima neposredne posledice za dostopnost hrane, njeno pomanjkanje in tveganje za lakoto, je še opozoril prvi mož Yare.

Poljedelska dejavnost v Argentini. FOTO: Martin Cossarini/Reuters

Čeprav Združeno kraljestvo po ocenah ne bo soočeno s pomanjkanjem hrane, pa naj bi se višji stroški pridelave v prihodnjih mesecih odrazili tudi na cenah za potrošnike, opozarja. Po napovedih organizacije Food and Drink Federation bi lahko inflacija hrane na Otoku in na stari celini do konca leta dosegla deset odstotkov.