Krvave prinčeve roke na globalni turneji

Nelagodje na Bližnjem vzhodu, bes med ameriškimi senatorji ter turški nalog za aretacijo.
Objavljeno
05. december 2018 20.45
Posodobljeno
05. december 2018 20.46
Savdski prestolonaslednik že dva tedna kroži po svetu. FOTO: Amir Levy/Reuters
Savdski prestolonaslednik in de facto vladar naftne diktature Mohamed bin Salman v kampanji izboljšanja svoje javne podobe, ki jo je malček okrnilo razkosanje novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu pred dobrima dvema mesecema, že dva tedna kroži po svetu.

Savdski prestolonaslednik, naročnik gnusnega umora novinarja Džamala Hašokžija, bi moral že v ponedeljek pripotovati v Aman, toda iz njegovega »štaba« so sporočili, da je obisk Jordanije, pomembne postaje na bližnjevzhodnem delu MBS-ovega potovanja, za nekaj dni prestavljen. Pričakovati je, in tako zagotavljajo tudi naši viri, da bo okrutni savdski vladar, ki med drugim osebno vodi in nadzira brutalno bombradiranje Jemna, v Aman prispel danes.

Pred tem je Mohemd bin Salman v Združenih arabskih emiratih – ob Združenih državah, seveda – obiskal svoje najbolj tesne koalicijske partnerje. Nato je skočil še v Bahrajn, ki ga savdsko-emiratska koalicija vojaško zasedla v času protestov proti iz Riada nastavljenim manjšinskim sunitskim oblastem, ter Egipt, prav tako savdskega partnerja v vojni v Jemnu in že dolgo ne več le hladni bližnjevzhodni vojni z Iranom. Savdska Arabija je v lasu po padcu Hosnija Mubaraka v Egipt vložila milijarde dolarjev ter storila vse, da je skupaj z egiptovsko vojsko razbila Muslimanske brate in tudi preostanke demokratičnih gibanj ter državo pod skrajno avtoritarno taktirko feldmaršala (uspešno) vrnila na diktatorska pota.

image
Ameriški senatorji so bili po srečanju z vrhom CIA enotni – o krividi MBS za Hašokdžijevo smrt ne gre dvomiti. FOTO: Mohsin Raza/Reuters

 

»Poberi se, morilec!«


Če so savdskega prestolonaslednika – njegova bodoči kraljevski položaj ni več tako samoumeven, kot je bil pred odurnim zločinom v Istanbulu – v omenjenih državah pričakali, vsaj na videz, z odprtimi rokami, dejansko pa z odprtimi žepi in občutkom velikanskega finančno-političnega dolga, je bilo povsem drugače v Tuniziji, edini državi, kjer je tako imenovana arabska pomlad uspela preživeti. V Tuniziji, ki dovoljuje javne proteste, hkrati pa so – sorazmerno – svobodni tudi mediji je prihod Mohameda bin Salmana pričakalo več tisoč protestnikov. Ti so na ulicah Tunisa pred tednom dni vzklikali: »Poberi se, morilec!« Sindikat tunizijskih novinarjev se je že pred neželenim obiskom obrnil na pravosodje z zahtevo, da Tunizija proti MBS vloži tožbo na Mendarodnem kazenskem sodišču v Haagu.

Hladen sprejem je MBS doživel tudi v sicer docela nedemokratični Alžiriji, kamor je prispel po povratku iz srečanje skupine G20 v Argentini in odpovedanemu obisku Maroka (kralj Mohamed VI. naj bi mu namignil, da ni zaželen, op.p.), ter kratkem postanku v Mavretaniji. Ostareli in že vrsto let dementni alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika se s savdskim obiskovalcem ni želel srečati – iz njegovega kabineta so sporočili, da je predsednik zbolel za »akutno gripo«. Kljub predsednikovi košarici so bin Salmana v Alžiriji, katere gospodarstvo je v veliki meri odvisno od savdskih mahinacij na globalnem naftnem tržišču, vseeno sprejeli z najvišjimi državniškimi častmi. Srečal se je tudi s predsednikom vlade Ahmedom Kujahijo, kar je močno razjezilo celotno alžirsko opozicijo, med drugim celo islamistično stranko Gibanje za družbo in mir. »Tistim, ki pred bin Salmanom razvijajo rdečo preprogo, ni mar za Alžirijo. Izgubili so alžirsko dostojanstvo in človečnost in sprejeli, da jih je podkupil morilec jemenskih otrok,« so sporočili iz alžirske opozicije.

image
Princ Mohamed na obisku v ZDA. FOTO: Reuters


Kljub močnemu nasprotovanju jordanske opozicije, medijev in civilne družbe je težko pričakovati, da bo Mohameda bin Salmana v Jordaniji v »tunizijskem slogu« na ulicah pričakalo tisoče protestnikov, saj je udeležba na protestih v hašemitski kraljevini kazniva – kadar koli je namreč lahko označena za »delovanje proti interesom Jordanije« (člen 118). Toda iz Jordanije je bilo pred napovedanim obiskom savdskega princa vendarle mogoče slišati številne zelo kritične glasove. »V času, ko preiskava Hašokdžijeve smrti še ni končana, in obstajajo specifične obtožbe o vpletenosti princa Mohameda, je obisk nerazumen,« je dejal Murad Adaileh, generalni sekretar Islamske delavske fronte, največje opozicijske stranke v državi, kjer praktično o vsem odloča kralj Abdulah II.

Pomemben vir velike nepriljubljenosti Mohamed bin Salmana v Jordaniji, katere prebivalstvo v večini tvorijo palestinski begunci (večinoma iz okupiranega Zahodnega brega), je tudi globoko razočaranje nad savdskim paktiranjem z Izraelom in popolno izdajo palestinskega vprašanja – sicer v kontekstu regionalnega spopada z Iranom. Ob tem je Savdska Arabija, ki že vrsto let rovari po celotnem sunitskem delu arabskega sveta, na (ne le) jordanskih ulicah že tradicionalno izjemno nepriljubljena. »Jordanci se bojijo Mohemda bin Salmana in Mohameda bin Zajeda (prestolonaslednik v ZAE, op.p.), saj vidijo, kako nasilno se obnašata do držav, ki jim dajeta denar,« pravi jordanska novinarka Lamis Andoni.