Kvote po nemško: boj za enakopravnost ali zatiranje moških?

Berlin – Velika na borzi kotirajoča nemška podjetja bodo morala imeti po letu 2016 v nadzornih svetih najmanj trideset odstotkov žensk. Za tiste, ki tega ne bodo upoštevali, sankcij ne bo, razburjenje zaradi novega zakona pa je kljub temu veliko v politiki in gospodarstvu.

Poldrugo stoletje je minilo, odkar so nemške ženske začele organizirano zahtevati dostop do vseh poklicev, v gospodarstvu pa mnoge še vedno čutijo nevidni zid, ki jim preprečuje, da bi se povzpele prav na vrh. Socialdemokratska ministrica za družino, starejše, ženske in mladino Manuela Schwesig zdaj skupaj s prav tako socialdemokratskim pravosodnim ministrom Heikom Maasom predlaga uvedbo tretjinskih kvot za nadzorne svete največjih na borzi kotirajočih podjetij države. Konservativno-socialdemokratska koalicija kanclerke Angele Merkel naj bi zakon sprejela že te dni, veljati pa bo začel leta 2016.

Nemški socialdemokrati bi si sicer želeli še večji, najmanj štiridesetodstotni delež žensk v nadzornih svetih velikih podjetij pa tudi zakonsko uravnavanje ženskega deleža v manjših podjetjih, morda celo v njihovih upravah. Vendar so za zdaj zadovoljni tudi z doseženim, saj je v nadzornih svetih dvestotih največjih nemških podjetij le petnajst odstotkov žensk. Toda za številne krščanske demokrate je še to, kar sprejemajo zdaj, preveč, pa čeprav bodo kazen ob neupoštevanju tega določila le prazni stoli v nadzornih svetih. Tudi 3500 manjših in srednjih podjetij le obvezujejo, naj vsakih nekaj let objavijo svoje deleže, a so visoki konservativni politiki kljub temu skoraj na koncu z živci. Petinšestdesetletni krščanskodemokratski parlamentarni šef Volker Kauder je štiridesetletno ministrico v eni od vročih razprav označil za cmero.

Socialdemokratska partnerka unije CDU/CSU naj bi že z najnižjo zajamčeno plačo, delnim upokojevanjem pri 63 letih in omejevanjem rasti najemnin prizadela gospodarstvo. »Kdor verjame, da bo Nemčija z ženskimi kvotami modernejša, najbrž verjame tudi, da štorklje prinašajo otroke. Dejstvo je, da je zakon v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva,« komentira Heike Göbel iz časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung. Po njenem prepričanju s tem zavračajo konkurenčnost v enem osrednjih podjetniških organov, kjer bi morali položaje dodeljevati po sposobnostih, in ne po spolu. »Če se že odločimo za rezervacijo položajev, zakaj tega ne storimo tudi za starejše, priseljence, starše?«

Različna mnenja

Politikom moškega spola, ki so sodelovali pri pisanju nove zakonodaje, kritiki celo predlagajo, naj najprej sami odstopijo svoj položaj kakšni ženski, potem ko si je socialdemokratski podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel prislužil očitke že zato, ker si je po rojstvu hčere vzel »le« tri mesece starševskega dopusta. Drugi pa verjamejo, da se mnoge ženske same odločajo za delne ali kakšne druge fleksibilne zaposlitve: preveč rade so mame, da bi večino svojega časa posvečale delu, kar pa je v današnjem svetu potrebno za napredovanje na poklicni vrh. »Med ženskami in moškimi je še vedno ta razlika, da prve rojevajo otroke, drugi pa jih ne,« navaja še en konservativni komentator. »Zato je jasno, da imajo ženske vsaj začasno drugačne potrebe, mnoge pa se tudi same nočejo spustiti v umazan boj za najvišje položaje.«

Drugi verjamejo, da bi ženske že zmogle same urediti svoje prednostne naloge, če bi družba poskrbela za več otroškega varstva in če bi očetje raje prijeli za domača opravila. Če nočejo sami, jih je treba malo poriniti v pravo smer in prav temu naj bi bila namenjena tudi zakonodaja za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk. Nekatera velika podjetja, kot Henkel, Munich Re in Merck, so z več kot 40 odstotki žensk v nadzornih svetih že sama močno presegla sedanje kvote, s 35 odstotki jim tesno sledijo Deutsche Bank, Lufthansa, Deutsche Post in Deutsche Telekom, pa jim v primerjavi z drugimi prav nič ne manjka. Navsezadnje ima Nemčija tudi kanclerko, ki po prepričanju večine državljanov izjemno dobro opravlja svoje delo, njena morebitna naslednica in obrambna ministrica Ursula von der Leyen pa je celo sedemkratna mati. Kar je bilo mogoče za hčer nekdanjega spodnjesaškega ministrskega predsednika, zdravnico in ženo profesorja medicine, naj bi bilo mogoče tudi za vse druge Nemke. »Kjer so delovne ekipe preveč homogene, trpi ustvarjalnost,« verjamejo pri časopisu Handelsblatt.

Nekateri pa se že bojijo, da so prav moški pravi poraženci sodobnega časa, kar se bo morda čez čas pokazalo tudi na vodilnih položajih. Deklice v šolah vse bolj prehitevajo fante in od novih nemških delovnih mest v lanskem letu so jih več kot tri četrtine zasedli tujci in ženske. Ali moških ni na voljo zato, ker so že na položajih, tudi in predvsem vodilnih? Ali pa bodo kmalu tudi sami potrebovali spodbudo kljub svojim sposobnostim? Poleti je na berlinski Humboldtovi univerzi odmeval primer profesorja matematike, ki službe ni dobil le zato, ker ni ženskega spola.