Lecornu išče rešitev za čedalje hujšo politično krizo v državi

Odhajajoči francoski premier Sébastien Lecornu bo danes začel dvodnevna pogajanja s predstavniki različnih političnih strank v zadnjem poskusu, da bi našel rešitev za čedalje hujšo krizo v državi, poroča Reuters. Pogovori sledijo njegovemu nepričakovanemu odstopu.

Lecornu je včeraj zjutraj odstopil skupaj s svojo vlado, potem ko so njegov novi kabinet, imenovan šele v nedeljo zvečer, zavrnili tako politični zavezniki kot tudi nasprotniki. S tem je njegova vlada postala najkrajša v sodobni francoski zgodovini.

Kljub odstopu mu je predsednik Emmanuel Macron zaupal nalogo, da do srede izvede krizna pogajanja za oblikovanje vzdržne politične rešitve. Macronova poteza pa je sprožila zmedo in kritike, pri čemer mnogi menijo, da gre le za taktiko pridobivanja časa.

»Tako kot številni Francozi tudi jaz več ne razumem predsednikovih odločitev,« je dejal nekdanji premier in centristični poslanec Gabriel Attal.

Gabriel Attal za predsednikove odločitve ne najde več razumevanja. FOTO: Ludovic Marin/ AFP

Lecornu se je danes sestal s predstavniki konservativne stranke Les Républicains (LR) in desnosredinske Renaissance, med drugim tudi s predsednikom senata Gérardom Larcherjem in predsednico narodnega zbora Yaël Braun-Pivet.

Med poudarki oblikovanje proračuna in prihodnost Nove Kaledonije

Odhajajoči francoski premier je sporočil, da bodo pogovori s političnimi predstavniki osredotočeni na oblikovanje proračuna in prihodnost Nove Kaledonije, piše Guardian.

Lecornu se je s političnimi akterji že sestal, pogovori pa se bodo nadaljevali danes popoldne in v sredo dopoldne, so zapisali v izjavi njegovega kabineta. 

Poleg proračuna je ključno vprašanje tudi prihodnji status Nove Kaledonije – čezmorskega francoskega ozemlja, ki ga je lani pretreslo nasilje separatistov. Na tem otočju v Tihem oceanu, kjer živi približno 270.000 ljudi, že dalj časa traja spor med privrženci francoske oblasti in zagovorniki neodvisnosti.

Prihodnost Nove Kaledonije negotova

Julija so v Parizu po desetih dneh pogajanj predstavniki različnih strani dosegli dogovor o večji suverenosti Nove Kaledonije. Po tem načrtu naj bi nastala »Država Nova Kaledonija«, ki bi sicer imela določeno stopnjo samostojnosti, a bi ostala v okviru Francije.

Dogovor, ki obsega 13 strani in je bil predstavljen v soboto, predvideva uvedbo novokaledonskega državljanstva, pri čemer bi prebivalci lahko hkrati obdržali tudi francosko državljanstvo.

Sporazum bi moral potrditi francoski parlament, vendar razpad vlade zdaj ogroža njegovo uresničitev. 

Pozivi k odgovornosti

Opozicija poziva predsednika, naj razpusti parlament ali celo sam odstopi. Macron, čigar mandat traja do leta 2027, za zdaj izključuje obe možnosti.

Predsednik francoskega združenja delodajalcev Medef Patrick Martin je za Franceinfo dejal, da trenutna politična negotovost dodatno povečuje zaskrbljenost v gospodarstvu. »Priča smo političnemu spektaklu, ki nas žalosti. Pozivamo vse politične akterje, naj prevzamejo odgovornost,« je poudaril.

Zahteve po razpisu predčasnih predsedniških volitev

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe se je včeraj izrekel za razpis predčasnih predsedniških volitev. V intervjuju za radijsko postajo RTL je politik, ki je bil nekoč tesen sodelavec predsednika Emmanuela Macrona, dejal, da bi bilo treba zaradi nastalega političnega mrtvila razmisliti o novih predsedniških volitvah.

Macron izključuje možnost odstopa. FOTO: Heiko Becker/Reuters

Podobno stališče je v ločenem nastopu za BFM TV izrazil tudi vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora Jordan Bardella ki je dejal, da podpira razpustitev parlamenta, ki bi ji sledile nove parlamentarne ali predsedniške volitve.

Tudi Marine Le Pen je včeraj dejala, da bi bilo modro, če bi Macron odstopil, in predčasne parlamentarne volitve označila kot absolutno nujne.

Kot poroča Reuters, sta oba voditelja skrajno desne francoske stranke Nacionalni zbor zavrnila povabilo Lecornuja k sodelovanju v pogovorih za iskanje izhoda iz politične krize v državi. 

Le Pen predčasne parlamentarne volitve razume kot absolutno nujne. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters

Vodja socialistične stranke Olivier Faure je pozval k spremembi smeri z oblikovanjem leve vlade, medtem ko je vodja desničarskih republikancev Bruno Retailleau pripravljen sodelovati z Macronovimi centristi, če to ne pomeni zmanjšanja števila članov njegove stranke v vladi.

Najhujša politična kriza od ustanovitve Pete republike

Francijo pretresa najhujša politična kriza od leta 1958, ko je bila ustanovljena Peta republika. Kriza se je začela po lanskih evropskih volitvah, na katerih je skrajna desnica dosegla velik uspeh. V odgovor je Macron razpisal predčasne parlamentarne volitve.

Rezultat je bil razdrobljen parlament brez jasne večine – kar predstavlja resen izziv za francoski politični sistem, ki temelji na močnem predsedniku in stabilni parlamentarni podpori. Francija ima namreč malo izkušenj z oblikovanjem koalicij ali iskanjem širšega političnega soglasja.