Legiji še 40 let zapora

Beograd - Beograjsko okrožno sodišče je danes izreklo sodbe za umor nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića leta 2000 in drugi poskus atentata na vodjo Srbskega gibanja prenove (SPO) Vuka Draškovića istega leta v Budvi. Prvoobtoženi Milorad Ulemek - Legija, ki je bil konec junija obsojen na 15 let zapora za prvi poskus atentata na Draškovića blizu Beograda, je bil obsojen na 40 let zapora.

Na po 40 let zapora so bili obsojeni še trije bivši pripadniki rdečih baretk, dva pa na po 15 let. Bivši pripadniki posebne srbske policijske enote (JSO) oziroma rdečih baretk - Nenad Bujošević, Branko Berček in Duško Maričić so dobili 40 let, na po 15 let pa Nenad Ivić in Leonid Milivojević.

Nekdanji načelnik srbske službe državne varnosti Radomir Marković je bil obsojen na 15 let, nekdanji namestnik srbske obveščevalne službe (BIA) Milorad Bracanović pa na štiri leta zapora.

Med obtoženci sta tudi nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević in nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković. Prvemu že tretje leto sodijo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, drugi pa je prostovoljno odšel v Haag 25. aprila letos, zato so sodni postopek proti obema v Beogradu ločili.

Sojenje trajalo skoraj leto in pol

Sodni senat posebnega oddelka je obtožencem začel soditi 23. februarja lani, postopek za umor Stambolića in poskus atentata na Draškovića, ki je zdaj zunanji minister Srbije in Črne Gore, pa so združili, ker je večina obtoženih sodelovala v obeh zločinih.

Obtožnica je bremenila Legijo, nekdanjega poveljnika JSO, da je leta 2000 iz sestave rdečih baretk organiziral kriminalno skupino, mednje pa povabil Duška Marišića, Branka Berčeka, Leonida Milivojevića, Nenada Bujoševića, Nenada Ilića in Nenada Šaro. Slednjemu je uspelo dobiti vlogo zaščitene priče, saj je policiji pokazal kje na Fruški gori je zakopan Stambolić ter pojasnil, kako so ga ugrabili in umorili.

K umoru Stambolića 25. avgusta 2000 v Beogradu in poskusu atentata na Draškovića v črnogorskem mestu Budva 15. junija naj bi jih istega leta napeljeval Milošević, pa tudi general Pavković in Marković, ki je v nedavno končanem sodnem postopku za prvi poskus atentat na Draškoviča 3. oktobra 1999 blizu Beograda dobil deset let zapora. Med obtoženci je še Bracanović, ki naj bi vedel za priprave na Stambolićev umor.

Klobčič se razpleta od atentata na premiera Đinđića

Klobčič teh in drugih hudih zločinov se je začel odvijati po atentatu na srbskega premiera Zorana Đinđića 12. marca 2003. Takrat so uvedli izredne razmere in sprožili obsežno policijsko akcijo. Med to skupno akcijo oz. preiskavo, ki so jo imenovali Sablja, je policija privedla na zaslišanje približno 13.000 ljudi, od katerih jih je priprla približno 3000.

Le nekaj tednov po Đinđićevi smrti je preiskava pokazala, da so bili v mnoge zločine vpleteni pripadniki JSO. Tem je do spomladi 2001 poveljeval Legija, ki naj bi sicer imel posebne zasluge, da se strmoglavljenje Miloševića oktobra 2000 ni sprevrglo v krvave spopade. Legija, ki se je prostovoljno predal maja lani, naj bi se po odstranitvi iz JSO pridružil tedaj najmočnejši kriminalni združbi v Srbiji, zemunskemu klanu. Pripadnikom te združbe sodijo za več umorov in ugrabitev v posebnem postopku, v katerem je Legija prav tako prvoobtoženi, enako vlogo pa ima v sojenju za atentat na Djindjića, ki naj bi se tudi kmalu končal.

Policija je le nekaj ur po atentatu na Đinđića sporočila, kdo so njegovi morilci, dobra dva tedna pozneje pa je na vojvodinskem hribovju na Fruški gori našla zakopane posmrtne ostanke Stambolića, ki so ga ugrabili 25. avgusta 2000. Takoj zatem so bili aretirani tudi štirje pripadniki JSO, ki naj bi sodelovali pri tem zločinu.