London daje Bruslju štiri mesece časa

Britanska vlada je razkrila pogoje, pod katerimi namerava skleniti prostotrgovinski dogovor z EU v okviru pogajanj o prihodnjih odnosih. Iz sprejetega pogajalskega mandata, ki ga je predstavila britanskemu parlamentu, izhaja, da se bo Združeno kraljestvo, če do junija ne bo dosežen okvir končnega dogovora, začelo pripravljati na najtršo možno obliko brexita, ki bo pomenila prehod na trgovanje po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Načrti Johnsonove vlade pomenijo, da bosta imela Bruselj in London na voljo le štiri mesece, da dosežeta znaten napredek v pogajanjih, kar pa ne bo mogoče, če vsaj ena stran ne bo popustila pri svojih rdečih črtah. V oči bode dejstvo, da se EU in Združeno kraljestvo v pogajanja spuščata s tako rekoč nasprotnimi cilji, med katerimi ni povečanje medsebojne trgovine, ki je praviloma glavni motiv za sklepanje trgovinskih dogovorov.
 

Retrograden proces

Neobičajnost pogajanj, ki se bodo uradno začela v ponedeljek, ni presenetljiva. Ne gre pozabiti, da je brexit retrograden proces, s katerim poskuša Združeno kraljestvo resetirati odnose, ki jih je z državami na evropski celini zgradilo v 47 letih članstva v EU in jih v večini primerov povrniti na manj ambiciozno raven.

Ključna ambicija sedemindvajseterice v pogajanjih bo doseči čim večjo regulativno usklajenost s svojo nekdanjo članico, in s tem vnaprej izključiti možnost, da se Združeno kraljestvo v prihodnjih letih in desetletjih spremeni v prevelikega oziroma nelojalnega konkurenta. Ključna ambicija Johnsonove vlade bo, nasprotno, šestemu največjemu gospodarstvu na svetu povrniti regulatorno avtonomijo kot pogoj za vzpostavitev neodvisne trgovinske politike.

Kot je razvidno iz britanskega pogajalskega mandata, ki je bil predstavljen tri dni zatem, ko so evropski ministri potrdili pogajalski mandat EU, Združeno kraljestvo v zameno za prostotrgovinski dogovor ni pripravljeno še naprej ostati podvrženo evropskim standardov in pravilom. Vnaprej zavrača tudi kakršno koli vlogo sodišča EU znotraj mehanizma za razreševanje sporov, kot to predlaga Unija, oziroma povezovanja trgovinskih vprašanj z vprašanji na področju ribištva, kjer se sedemindvajseterica zavzema, da bi njene ribiške ladje ohranile dosedanji dostop do britanskih voda.

Visoki standardi, a ne pod zakoni EU

Kot je v parlamentu med predstavitvijo pogajalskega mandata pojasnil minister Michael Gove, se vlada zavzema za sklenitev trgovinskega dogovora z robustnimi zaščitami za delavske pravice in okoljske standarde. »Toda hkrati ne vidimo razloga, zakaj bi morala ta področja še naprej ostati podvržena zakonom EU in evropskemu modelu vladanja.« Ključen argument proti ohranjanju regulativne usklajenosti, ki ga izpostavljajo Gove in drugi Johnsonovi ministri, je, da Unija s postavljanjem tovrstnih pogojev od Združenega kraljestva zahteva več kot pa od drugih držav (Kanada, Japonska, Južna Koreja), s katerimi ima sklenjene podobne prostotrgovinske sporazume.



Odziv EU na britanski pogajalski mandat je bil po pričakovanjih odmerjen. Vodja skupine evropske komisije za odnose z Združenim kraljestvom Michel Barnier je ponovil, da si EU želi skleniti »ambiciozno in pravično« partnerstvo z nekdanjo članico in dodal, da se bo v pogajanjih držala vseh točk politične deklaracije o prihodnjih odnosih, ki sta jo Bruselj in London lani dosegla skupaj z ločitvenim sporazumom, a za katero se je že takrat vedelo, da je za obe strani pravno nezavezujoča.

V njej med drugim zapisano, da bi morala EU in Združeno kraljestvo tudi v prihodnosti ohraniti visoke standarde, ki so bili v veljavi ob koncu britanskega članstva v povezavi. Britanski premier Boris Johnson je zavrnil očitke, da se njegova vlada s svojim pogajalskim mandatom odmika od vsebine politične deklaracije, a hkrati poudaril, da nikoli ni skrival ambicije po temu, da državo osvobodi izpod jarma pravil in zakonov, ki veljajo v EU.