Luksemburška pravda za teran s Krasa
Slovenija na sodišču EU izpodbija odločitev evropske komisije, da Hrvaški dovoli uporabo imena trte teran.
Odpri galerijo
Sodba je pričakovana prihodnje leto. Slovenija je zavrnila zamisli o skupni zaščiti, saj je teran na Krasu pridelan v posebnih pogojih, kakršnih v hrvaški Istri ni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Bruselj – Slovenija na Sodišču EU poskuša dokazati, da je bila evropska komisija pristranska in da ni ravnala skladno s pravom Unije, ko je hrvaškim vinarjem dovolila izjemo – uporabo imena sorte vinske trte teran na etiketi za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. Sodba bo predvidoma znana prihodnje leto.
Na prvostopenjskem, splošnem sodišču bodo jutri zastopniki Slovenije in komisije predstavili svoja stališča in odgovarjali na vprašanja sodnikov. V razpravi naj bi sodelovali tudi predstavniki Hrvaške. Med glavnimi slovenski argumenti je, da Hrvaška med pristopnimi pogajanji, ko bi te stvari morala urediti, sploh ni zahtevala izjeme.
Slovenija ima zaščiteno označbo porekla za teran kot vino, pridelano iz trte refošk na Krasu. Tega imena za vino ne sme uporabljati nihče drug.
Komisija je ves čas trdila, da so takšne izjeme v primerih, kadar je zaščitena označba v drugi članici ime sorte trte (sozvočnica), običajne in skladne s pravom.
Čeprav se po uredbi s konca leta 2013 ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ne bi smelo uporabljati za označevanje proizvodov, ima evropska komisija skladno z njo pooblastilo, da lahko sprejme izjeme. Z njimi naj bi upoštevala veljavne prakse označevanja. Ali takšno pravilo zadošča za hrvaško izjemo, bo odločilo sodišče.
Slovenija opozarja, da je Hrvaška med pristopnimi pogajanji neuspešno zahtevala izjemo za imeni »portugizac« in »prošek«. Tudi nekdanji komisar za kmetijstvo Dacian Cioloș je Sloveniji zagotavljal, da je teran zaščiten. Ob koncu njegovega mandata leta 2014 in nato čedalje intenzivneje v času njegovega naslednika Phila Hogana pa so se začele krepiti dejavnosti za podelitev izjeme.
Ker je Irec Hogan iz skupine EPP, so se v sklepni fazi odločanja – Bruselj je napovedal delegirani akt decembra 2016, ko je že bil na oblasti na Hrvaškem HDZ – na slovenski strani razširile teze o političnih igrah.
Slovenski očitek evropski komisiji je, da je s poseganjem v pridobljene pravice vinarjev delovala retroaktivno. Izjema je lahko zavajajoča za potrošnike in slovenskim pridelovalcem terana povzroči gospodarsko škodo. V podobnem primeru pred sodiščem EU so, denimo, leta 2005 potrdili, da v Italiji ne smejo uporabljati imen sort trte »tocai friulano« ali »tocai italico«, saj je vino tokaj geografsko zaščiteno na Madžarskem.
Za Ljubljano je še posebno kočljivo, da je bila odločitev Bruslja o teranu sprejeta v nepreglednem postopku in kljub nasprotovanju Slovenije kot prizadete države. Po predstavitvi delegirane uredbe za hrvaško izjemo jo je Slovenija poskušala preprečiti na več ravneh.
Druge članice se niso hotele vpletati, a med njimi jih je približno pol ducata, tudi Francija in Italija, opozarjalo na tveganost početja evropske komisije, ki bi z delegiranimi akti lahko spodkopavala evropski sistem zaščitenih označb, zelo pomemben v trgovinskih pogajanjih s svetom.
Na prvostopenjskem, splošnem sodišču bodo jutri zastopniki Slovenije in komisije predstavili svoja stališča in odgovarjali na vprašanja sodnikov. V razpravi naj bi sodelovali tudi predstavniki Hrvaške. Med glavnimi slovenski argumenti je, da Hrvaška med pristopnimi pogajanji, ko bi te stvari morala urediti, sploh ni zahtevala izjeme.
Slovenija ima zaščiteno označbo porekla za teran kot vino, pridelano iz trte refošk na Krasu. Tega imena za vino ne sme uporabljati nihče drug.
Kmetijski komisar iz skupine EPP
Komisija je ves čas trdila, da so takšne izjeme v primerih, kadar je zaščitena označba v drugi članici ime sorte trte (sozvočnica), običajne in skladne s pravom.
Čeprav se po uredbi s konca leta 2013 ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ne bi smelo uporabljati za označevanje proizvodov, ima evropska komisija skladno z njo pooblastilo, da lahko sprejme izjeme. Z njimi naj bi upoštevala veljavne prakse označevanja. Ali takšno pravilo zadošča za hrvaško izjemo, bo odločilo sodišče.
Preberite tudi: Teran, zemlja, človek
Slovenija opozarja, da je Hrvaška med pristopnimi pogajanji neuspešno zahtevala izjemo za imeni »portugizac« in »prošek«. Tudi nekdanji komisar za kmetijstvo Dacian Cioloș je Sloveniji zagotavljal, da je teran zaščiten. Ob koncu njegovega mandata leta 2014 in nato čedalje intenzivneje v času njegovega naslednika Phila Hogana pa so se začele krepiti dejavnosti za podelitev izjeme.
Ker je Irec Hogan iz skupine EPP, so se v sklepni fazi odločanja – Bruselj je napovedal delegirani akt decembra 2016, ko je že bil na oblasti na Hrvaškem HDZ – na slovenski strani razširile teze o političnih igrah.
Postopek nepregleden
Slovenski očitek evropski komisiji je, da je s poseganjem v pridobljene pravice vinarjev delovala retroaktivno. Izjema je lahko zavajajoča za potrošnike in slovenskim pridelovalcem terana povzroči gospodarsko škodo. V podobnem primeru pred sodiščem EU so, denimo, leta 2005 potrdili, da v Italiji ne smejo uporabljati imen sort trte »tocai friulano« ali »tocai italico«, saj je vino tokaj geografsko zaščiteno na Madžarskem.
Za Ljubljano je še posebno kočljivo, da je bila odločitev Bruslja o teranu sprejeta v nepreglednem postopku in kljub nasprotovanju Slovenije kot prizadete države. Po predstavitvi delegirane uredbe za hrvaško izjemo jo je Slovenija poskušala preprečiti na več ravneh.
Druge članice se niso hotele vpletati, a med njimi jih je približno pol ducata, tudi Francija in Italija, opozarjalo na tveganost početja evropske komisije, ki bi z delegiranimi akti lahko spodkopavala evropski sistem zaščitenih označb, zelo pomemben v trgovinskih pogajanjih s svetom.
