Macron in Merklova na kraju sklenitve premirja odkrila sporočilo sprave
Predsednik republike Borut Pahor je v francoski prestolnici sprejel Slovence in Slovenke, ki živijo in delajo v Franciji.
Odpri galerijo
To je bilo tudi prvič po koncu druge svetovne vojne leta 1945, da je kak predsednik nemške vlade obiskal ta kraj podpisa premirja. FOTO: Michel Euler/Ap
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta danes v gozdu blizu francoskega kraja Compiegne na simbolni slovesnosti odkrila novo spominsko tablo na kraju podpisa premirja, s katerim se je pred stotimi leti končala prva svetovna vojna.
Tablo sta odkrila v kraju Rhetondes na vzhodu Francije, kjer se je Nemčija po več kot štiriletni vojni ob zori 11. novembra 1918 uradno predala. Predstavniki zmagovite sile antante in poražene Nemčije so tu v vagonu v gozdu blizu Compiegna podpisali premirje, ki je začelo veljati isti dan ob 11. uri. S tem se je končala prva svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 17 milijonov življenj.
Na danes odkriti spominski tabli v francoščini in nemščini piše, da sta ob stoletnici premirja 11. novembra 1918 predsednik Francije Macron in nemška kanclerka Merkel »znova potrdila vrednote francosko-nemške sprave v službi Evrope in miru«.
Položili so jo zraven table iz 1. svetovne vojne, na kateri piše, da »je tu 11. novembra 1918 umrl kriminalni ponos nemškega imperija, ki so ga premagali svobodni ljudje, ki jih je hotel zasužnjiti«.
Preden sta položila venec na spomenik sta se kratko objela, nato pa tako kot ostali prisluhnila vojaškim trobentam in himnam obeh držav. Otroški zbor je to francosko-nemško slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne končal s pesmijo v čast
To je bila zelo simbolna slovesnost, saj je poudarila tesne vezi med državama, ki sta se spopadali v treh vojnah od leta 1870 in 1945, sedaj pa veljata za steber miru v Zahodni Evropi. To je bilo tudi prvič po koncu druge svetovne vojne leta 1945, da je kak predsednik nemške vlade obiskal ta kraj podpisa premirja. Kraj ima simbolen pomen tudi zato, ker ga je nacistični vodja Adolf Hitler izbral za podpis predaje Francije 22. junija 1940 ob začetkih druge svetovne vojne.
Macron in Merklova sta po slovesnosti odpotovala v Pariz, kjer bo v nedeljo potekala osrednja svetovna slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne. Udeležili se je bodo številni predsedniki držav in vlad, med njimi ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump. Macron je na slovesnost v Pariz sicer povabil voditelje držav in vlad 84 držav ter vodilne predstavnike osrednjih mednarodnih organizacij.
Predsednik republike Borut Pahor, ki se v Parizu na povabilo francoskega predsednika udeležuje slovesnosti, ki jih prireja Francija ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, je danes v francoski prestolnici sprejel Slovence in Slovenke, ki živijo in delajo v Franciji.
Sprejel jih je v okviru dogodka VTIS Francija: slovensko znanje v svetu, ki ga je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Franciji, so sporočili iz urada predsednika republike. Svoje življenjske zgodbe so na dogodku predstavili trije uspešni Slovenci - Gorazd Režonja, ki je zaposlen na OECD v Parizu, kjer se ukvarja predvsem z analizo trga dela in socialnimi politikami, Anžej Dežan, slovenski predstavnik na pesmi Evrovizije leta 2006, ki sedaj v modni hiši Chanel snuje digitalne vsebine, ter Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Tinqueuxu.
Na dogodku, ki ga je vodila Kristi Hodak, članica upravnega odbora društva VTIS, so uvodoma prebrali sestavek Evgena Bavčarja, državljana Evrope za leto 2016 in viteza francoske legije časti. Za glasbeni del pa je poskrbela flavtistka Klara Kikec.
Vsi panelisti so poudarili, da odhoda iz domovine ne dojemajo kot bega možganov, hvaležni so Sloveniji, da jim je s štipendijami ali podobnimi finančnimi spodbudami omogočila študij in prakso v tujini in želeli bi del svojega znanja in možnosti vrniti domovini.
Predsednik republike je v svojem nagovoru poudaril, da je kroženje znanja izjemno dragoceno in da je ponosen, da mladi po svetu gojijo vez s Slovenijo. Dodal je da so prav dogodki, ki jih obeležujemo s stoto obletnico konca prve svetovne vojne, opomin, kako pomembno je, da gojimo medsebojno sožitje in sodelovanje.
Predsednik republike se je red nedeljsko osrednjo svetovno slovesnostjo ob stoletnici konca prve svetovne vojne udeležil tudi svečanega sprejema za voditelje v znamenitem pariškem muzeju d'Orsay, kjer bo predsednik Macron za voditelje pripravil svečano večerjo.
V nedeljo pa se bo udeležil osrednje slovesnosti, na kateri se bodo poklonili milijonom žrtev prve svetovne vojne, zato je francoski predsednik Macron v Pariz povabil vse voditelje držav, katerih sile so se v Evropi borile med leti 1914 in 1918, držav, ki so napotile vojake v spopade v Evropi, in držav, ki so prispevale številne delavce v pomoč in podporo.
V izjavi za TV Slovenija v Parizu je predsednik Pahor ocenil, da »tudi glede na pestrost voditeljev in držav, ki jih predstavlja, ne praznujemo ne zmage, ne poraza, ampak mir. Želimo okrepiti skupno stremljenje k tej temeljni vrednoti. Nič ni bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in okrepimo mirno ter varno življenje«.
Tablo sta odkrila v kraju Rhetondes na vzhodu Francije, kjer se je Nemčija po več kot štiriletni vojni ob zori 11. novembra 1918 uradno predala. Predstavniki zmagovite sile antante in poražene Nemčije so tu v vagonu v gozdu blizu Compiegna podpisali premirje, ki je začelo veljati isti dan ob 11. uri. S tem se je končala prva svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 17 milijonov življenj.
Na danes odkriti spominski tabli v francoščini in nemščini piše, da sta ob stoletnici premirja 11. novembra 1918 predsednik Francije Macron in nemška kanclerka Merkel »znova potrdila vrednote francosko-nemške sprave v službi Evrope in miru«.
Položili so jo zraven table iz 1. svetovne vojne, na kateri piše, da »je tu 11. novembra 1918 umrl kriminalni ponos nemškega imperija, ki so ga premagali svobodni ljudje, ki jih je hotel zasužnjiti«.
Preden sta položila venec na spomenik sta se kratko objela, nato pa tako kot ostali prisluhnila vojaškim trobentam in himnam obeh držav. FOTO: Michel Euler/Ap
Preden sta položila venec na spomenik sta se kratko objela, nato pa tako kot ostali prisluhnila vojaškim trobentam in himnam obeh držav. Otroški zbor je to francosko-nemško slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne končal s pesmijo v čast
To je bila zelo simbolna slovesnost, saj je poudarila tesne vezi med državama, ki sta se spopadali v treh vojnah od leta 1870 in 1945, sedaj pa veljata za steber miru v Zahodni Evropi. To je bilo tudi prvič po koncu druge svetovne vojne leta 1945, da je kak predsednik nemške vlade obiskal ta kraj podpisa premirja. Kraj ima simbolen pomen tudi zato, ker ga je nacistični vodja Adolf Hitler izbral za podpis predaje Francije 22. junija 1940 ob začetkih druge svetovne vojne.
Macron in Merklova sta po slovesnosti odpotovala v Pariz, kjer bo v nedeljo potekala osrednja svetovna slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne. Udeležili se je bodo številni predsedniki držav in vlad, med njimi ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump. Macron je na slovesnost v Pariz sicer povabil voditelje držav in vlad 84 držav ter vodilne predstavnike osrednjih mednarodnih organizacij.
Predsednik Pahor v Parizu sprejel Slovenke in Slovence
Predsednik republike Borut Pahor, ki se v Parizu na povabilo francoskega predsednika udeležuje slovesnosti, ki jih prireja Francija ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, je danes v francoski prestolnici sprejel Slovence in Slovenke, ki živijo in delajo v Franciji.
Sprejel jih je v okviru dogodka VTIS Francija: slovensko znanje v svetu, ki ga je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Franciji, so sporočili iz urada predsednika republike. Svoje življenjske zgodbe so na dogodku predstavili trije uspešni Slovenci - Gorazd Režonja, ki je zaposlen na OECD v Parizu, kjer se ukvarja predvsem z analizo trga dela in socialnimi politikami, Anžej Dežan, slovenski predstavnik na pesmi Evrovizije leta 2006, ki sedaj v modni hiši Chanel snuje digitalne vsebine, ter Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Tinqueuxu.
Na dogodku, ki ga je vodila Kristi Hodak, članica upravnega odbora društva VTIS, so uvodoma prebrali sestavek Evgena Bavčarja, državljana Evrope za leto 2016 in viteza francoske legije časti. Za glasbeni del pa je poskrbela flavtistka Klara Kikec.
Vsi panelisti so poudarili, da odhoda iz domovine ne dojemajo kot bega možganov, hvaležni so Sloveniji, da jim je s štipendijami ali podobnimi finančnimi spodbudami omogočila študij in prakso v tujini in želeli bi del svojega znanja in možnosti vrniti domovini.
Predsednik republike je v svojem nagovoru poudaril, da je kroženje znanja izjemno dragoceno in da je ponosen, da mladi po svetu gojijo vez s Slovenijo. Dodal je da so prav dogodki, ki jih obeležujemo s stoto obletnico konca prve svetovne vojne, opomin, kako pomembno je, da gojimo medsebojno sožitje in sodelovanje.
Predsednik republike se je red nedeljsko osrednjo svetovno slovesnostjo ob stoletnici konca prve svetovne vojne udeležil tudi svečanega sprejema za voditelje v znamenitem pariškem muzeju d'Orsay, kjer bo predsednik Macron za voditelje pripravil svečano večerjo.
V nedeljo pa se bo udeležil osrednje slovesnosti, na kateri se bodo poklonili milijonom žrtev prve svetovne vojne, zato je francoski predsednik Macron v Pariz povabil vse voditelje držav, katerih sile so se v Evropi borile med leti 1914 in 1918, držav, ki so napotile vojake v spopade v Evropi, in držav, ki so prispevale številne delavce v pomoč in podporo.
V izjavi za TV Slovenija v Parizu je predsednik Pahor ocenil, da »tudi glede na pestrost voditeljev in držav, ki jih predstavlja, ne praznujemo ne zmage, ne poraza, ampak mir. Želimo okrepiti skupno stremljenje k tej temeljni vrednoti. Nič ni bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in okrepimo mirno ter varno življenje«.
